»A-a!« je majal z glavo sprevodnik. Nekaj blagega in očetovskega se je bilo razlilo po njegovem obritem in ploščatem obrazu in zdelo se je, da se razliva tudi po vsem njegovem čokatem telesu. Sive oči so naglo utripale in okoli širokih ust se je začrtalo, zlasti po kotih, nekaj dobrohotnega, človekoljubnega.