To je bil zategnjen, obupen glas; zdelo se je, da je prišel iz noči same, -- iz hladnega, v daljavi vzdihujočega vetra, polnega opojnih duhov, -- iz visokih, šepetajočih topolov, -- iz umirajočih zvezd ... In odmevalo je še vedno, kakor da so ostale besede začarane v zraku ... Blokarja je spreletelo mrzlo po telesu; stal je poleg okna s sklonjeno glavo in poslušal ...