Nebeški ženin ji je gledal z oltarja v otroško žejne oči. Tedaj je sinil od nekod sončni odsev čez njegovo resno, sveto obličje; zdelo se je, da se je nasmehnil dobrohotno, milostljivo... Nekaj dni za tem je izvedela Anica, da je bil oče v mestu, in je ugibala, čemu je ni obiskal.