k (901-1.000)

in brez zamude pojdi	k	našim v Franke ter stori	A
sem. In moj prvi pot je	k	tebi. ZORISLAVA Kako	A
ZORISLAVA Kako to, da	k	meni najprvo?Mislila bi	A
stoprv nas ženske. Zakaj	k	meni najprej? TUGOMER	A
glasom, ti veš, da me srce	k	tebi vleče, ti veš, da	A
veš, da moram najprej	k	tebi.Zakaj nečeš tega	A
je istina, da te srce	k	meni vleče, kakor praviš	A
najnaprvo pohvaliti, zato si	k	meni prej prišel nego	A
meni prej prišel nego	k	onim, katere to bolj zanima	A
videli, srce. Moral bodem	k	njim iti, da se o miru	A
on ni bil šel z onimi	k	Frankom. KAJAZNIK Nikdo	A
naše vodje, li so bili	k	Frankom šli, ni nazaj	A
ZORISLAVA Kaj je to? Gre	k	oknu.Sovražniki so že	A
stran 81 . / Kdo te je	k	meni poslal? MENIH Oni	A
je iz ljubezni do tebe	k	nam pristopil, da kraljevsko	A
srcem. In ako ne bi hotel	k	meni priti, reci mu, Zorislava	A
Tugomerova, ona pride sama	k	njemu, vrže se na tla	A
nima srca. Pridi, pridi	k	ženski, katere ljubezen	A
Prosil sem, ko sem prej	k	tebi hodil sem, zato sedaj	A
nož in z vzklikom skoči	k	njemu ter ga bode v prsi	A
misliš, pokaj pride Celjan	k	nam?Morda ženit se.	A
odhajati, in zato, ker pride	k	nam gost, katerega veš	A
svetom! A kdo bode prišel	k	nam v to pustinjo?Gleda	A
Deseničanu, naj dá svojo hčer	k	tebi na dvor v Krško,	A
jo jaz vabim v službo	k	svoji ženi? SOTEŠČAN	A
rečemo: pridite tudi vi	k	nam v naš dom in prinesite	A
bi te bila zapustila in	k	materi bežala v Modruš	A
z menoj na drug grad,	k	dobrim ljudem ‒ VERONIKA	A
S teboj grem domov,	k	materi, ne k materi, mrtva	A
grem domov, k materi, ne	k	materi, mrtva je, k očetu	A
ne k materi, mrtva je,	k	očetu, k vam, tu ne smem	A
materi, mrtva je, k očetu,	k	vam, tu ne smem več biti	A
VERONIKA Pojdi sem bliže	k	meni, vprašala bi te nekaj	A
VERONIKA Sedi tu	k	meni.Tako!	A
po zemlji. On me je	k	sebi povzdignil, zdaj	A
hočem biti. Ah, niti ne	k	svojemu očetu ne morem	A
in pojdem sama v Celje	k	njemu. Pusti me iti,	A
Fric, da sem ravno nalašč	k	tebi prišel.Imel sem	A
Fridrih daje očetu stol	k	mizi. HERMAN sede	A
bil pohitel brž v Celje	k	vam. HERMAN Kadar ti	A
treba, tačas se požuriš	k	meni priti, da, sicer	A
nisem proseč prišla ni	k	vam ni h komu drugemu	A
povrniti se je mislil	k	meni, kadar bi le mogel	A
pa hočem, da me pelješ	k	njemu, da, k njemu.Od	A
me pelješ k njemu, da,	k	njemu.Od njega, od Fridriha	A
teboj, Janko, kamor hočeš,	k	očetu, k sorodnikom, k	A
kamor hočeš, k očetu,	k	sorodnikom, k tebi, samo	A
k očetu, k sorodnikom,	k	tebi, samo zdaj mi k njemu	A
k tebi, samo zdaj mi	k	njemu pot pokaži, k Fridrihu	A
mi k njemu pot pokaži,	k	Fridrihu, v Celje, hočeš	A
vdal se, potem me pelji	k	njemu in posodi mi ostro	A
‒ In obrnila sem se	k	njemu in od tebe proč	A
in reci, da mu ukazujem	k	sebi, precej. STREŽAJ	A
nemudoma, še to uro,	k	mojemu zetu, kralju Sigismundu	A
Govorite zame. ‒ In	k	Sigismundu me pošilja	A
zagrnjeno lice nosi, samo	k	vam sili, gospod. HERMAN	A
sem pozabila vsega. (	K	drugim.)Rod sva šla obiskat	A
pozdravlja hčer, potem	k	drugim.Politika je kriva	A
politika ... (Pripravljajo se	k	odhodu.) Dolenčevka	A
za vino! (Gre in sede	k	mizi poleg Žagarja.)	A
Žagarja.) Saj se lahko	k	vam sede, spoštovani gospod	A
Dvakrat bodo trobili, kakor	k	maši. Dolenc.K maši	A
kakor k maši. Dolenc.	K	maši navadno zvonijo.	A
in Zavrletovka sedeta	k	moškim. Pečarica sede	A
moškim. Pečarica sede	k	drugi prazni mizi.Na pozdrave	A
dosti. Semkaj sedite	k	nam, gospod Amerikanec	A
novo golido. Vsi sedejo	k	Pečarici. Kregar.Kje	A
Lojz skoči izza mize	k	materi.Mati, še to vas	A
Torbarček. Na veselico gredo	k	Vrhovcu.Nekakšen teater	A
zapeljivih besed! (Obrača se	k	odhodu in odhajajoč na	A
Misliš, pojdem sreče iskat,	k	meni v zapeček je ne bo	A
nama, pošilja ogleduhe	k	nam.Pusti me, to bo najbolje	A
na klop in jo potegne	k	sebi.)Jaz te moram zdaj	A
sanjalo, da je prišla	k	meni in mi je prigovarjala	A
da je to, kakor bi šel	k	vojakom. Ančka. Oh,	A
dragica, pojdiva. Spremim te	k	vam domov. Bolna si,	A
Amerikanec stopi	k	njej in ji pogleda v oči	A
ljubim! (Privije jo	k	sebi, poljublja jo, odvede	A
(Iztrga se mu in beži	k	družbi, ki prihaja med	A
bo nikoli! (Pristopi	k	družbi.)Pripovedoval	A
naravno je, da se je zatekla	k	meni.Dušica, umiri se	A
mislil, da te ne bo! Le sem	k	meni sedi.Do New Yorka	A
kovčeg in drugo prtljago	k	peči.Bratu in sestri:	A
In ne smem. (Stopi	k	mizi, kjer sede Žagar	A
kovčeg na glavi. Tam	k	peči ga postavi. Huj,	A
ostal Lojz? Pečarica.	K	Streharju ga je vleklo	A
vleklo še enkrat. Po slovo	k	Ančki.In po njenega očeta	A
Srečni ostanite! (Pristopi	k	peči in vzame svoj kovčeg	A
bilo vsega konec. Sem	k	peči sedite.Vsi ste mokri	A
prastàr tam samostán,	K	molitvi samotarje v njem	A
* * *	K	molitvi v cerkev vabi	A
bratje, Mirno bodem se	k	očakom vlegel, Mirno spával	A
nágne, Njega silni duh	k	očakom ide ... Káj se ôri	A
in sêster pritêkla sem	k	vam, Oj, misli skrivnóstne	A
mi zapéle. Priletéla	k	meni prva ptica, Káj je	A
‒ Ženin tá je nékdaj	k	njej zahajal, Često	A
seníca, Priletéla tretja	k	meni ptica; Vrana črna	A
meni ptica; Vrana črna	k	meni priletéla, Káj je	A
»E, hôdi kar z nami	k	posvetu takój, Da môški	A
se víteški vzemó ga, Pa	k	županu na posvèt vedó	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani