k (284.713)

dve in žolč poganjate	k	srcu?Ne vidite, da je	A
gospoda se podajajo danes	k	novemu stolpu na Grad	A
mladi Herman ni zastonj	k	očetu čez gore prisopihal	A
izvesta pozneje. Zdaj hitro	k	Hermanu! JOŠT Da, hitro	A
Hermanu! JOŠT Da, hitro	k	Hermanu! Vsi trije odidejo	A
Jaz sam se rad zatekam	k	temu velikanu.Zato postojmo	A
moj soprog ga je povabil	k	sebi v goste. HERMAN	A
vrača kot ujetnik na sodbo	k	svojemu očetu. BARBARA	A
prvenstvo? Kaj praviš	k	temu, sin moj, Herman	A
dejal, ga samo dvigne naj	k	namenom tvojim. BARBARA	A
pogledaj kmalu zopet	k	meni in se pripravi na	A
samoljubje, ki stremi	k	svobodi! Zatrobite, trobači	A
HERMAN Ni treba. Stopi	k	meni, Jošt, da se naslonim	A
njim prihajajo naravnost	k	hrastu. HERMAN Da, k	A
hrastu. HERMAN Da,	k	hrastu, k hrastu!Zdaj	A
HERMAN Da, k hrastu,	k	hrastu!Zdaj imam oba v	A
Stojte, še to.	K	nam je prispel na dvor	A
se vrača od sina nazaj	k	očetu.Kaj bi s tem mečem	A
Čemu se ona tihotapi	k	meni?Da bi prosila milosti	A
luč in se kraljica poda	k	počitku ‒ JOŠT Kaj,	A
po židu, in jo povabim	k	sebi kot služkinjo Marino	A
ženo, na sladostrastje	k	sebi? HERMAN Hehe, čemu	A
kakor brat. Pusti me	k	bratu, on ima besedo za	A
ta ropotija! Jaz hočem	k	bratu, da se poslovim	A
Kranjskem in hitro ga pošlji	k	meni.On mi bo potreben	A
HERMAN MLAJŠI Pusti me	k	bratu, oče.Glej, na kolenih	A
grobnico, me je vleklo nekaj	k	zemlji in vse posvetno	A
in še malo, privali se	k	nam vse Celje, vse Celje	A
HERMAN MLAJŠI O,	k	Frideriku, Frideriku,	A
Ta puhla mast te vleče	k	tlom, v tej masti skrivajo	A
Ogledala se je s prestola	k	meni ter se druži z milostjo	A
Vabim te, Eneja, pridi	k	meni in še nocoj prebereva	A
tu na dvoru, je dvignil	k	tebi zakovano roko. VERONIKA	A
ni dano, da ga dvigam	k	zvezdam. ARON Dejal	A
iz biserja. Pojdi tja	k	njegovi rednici in tole	A
nog. Vzpenja se strastno	k	njegovim prsim, se naglo	A
87 . / ženo ‒ in dvigni	k	sebi mene!Kam strmiš,	A
glavi. Zavlecimo se podlo	k	njemu in v luži sladostrastja	A
boš ukanil. Jaz kažem	k	tebi zvezane roke in to	A
ta naj se tudi dviga	k	zvezdam.Pri tem, moj sin	A
Eneja Silvij ni prišel	k	meni brat Virgila in jaz	A
Svetujem ti, da greš	k	počitku. Jutri nadaljujemo	A
nekaj sonca še posije tudi	k	nam, ki smo odeti v črno	A
VERONIKA Spet v ječo, mrak,	k	brezupnim vlažnim stenam	A
naš, mogočni Herman, in	k	svoji zemlji moraš, prej	A
kopanje. Zdaj poglej	k	Aronu.Ta judek vpije kakor	A
poglej. Ko si pogledal	k	židu, se postavi tam pri	A
dvigne Celje in naš rod	k	vrhuncem svetovne zgodovine	A
in potem pridejo vsi	k	vam, gospa. VERONIKA	A
v njegov rodni kraj. A	k	Frideriku stopim sam.	A
da danes na véčer imajo	k	županu godci priti.Jerci	A
zato sem sinoči doli	k	njej stopil, da bi bila	A
koliko jih imaš vendar? ‒	K	Jerci v vas hodiš, za	A
zakrije. BARON bliže	k	njej stopi: Nežka, ti	A
stran 19 . / go, da se je	k	tebi splazil.‒ Reci, da	A
NEŽKA O moj Bog! BARON	k	Žužku: Dekle se je prestrašilo	A
porine: Jaz nečem sedeti.	K	meni priti, na tako vižo	A
ŽUŽEK Verjamem. BARON	k	Nežki: Takó, takó, deklè	A
vse povedal. MATIČEK	k	Nežki: Prôsi tudi ti	A
prôsi, le prôsi! BARON	k	Matičku: Kaj hočeš?	A
gnada, danes pridejo godci	k	županu; kajne, Jerca?	A
To bi že. BARON	k	Matičku: In potlej?	A
GOSPA Ljubeznivi mož.	K	drugim: Vstanite, vaša	A
stran 25 . / MATIČEK	k	Tončku: Kaj pak ti, Tonče	A
pusti kobilo napreči ‒	k	Tončku ‒ in ti svoja	A
vidim, tak tebi gre zelo	k	srcu ‒ GOSPA Ne bom	A
botra sem. BARON	k	Žužku: Žužek, oní so	A
Naj gredo z mano!	K	drugim.Dekliči, fantje	A
Ampak kaj se hoče!	K	njemu.Stara je, grda	A
hrast priveži in ti pak	k	nôgam skozi vrt nazaj	A
GOSPA Zakaj pak ni	k	meni prišel?‒ Al sem mu	A
danes neki zal gospod	k	njim v vas priti. GOSPA	A
velik kakor jaz. Se	k	njemu ustopi.Narprvič	A
stoji, da ima danes nekdo	k	tebi v vas priti ‒‒ Jaz	A
Nežka! BARON gre bliže	k	štibeljcu: Kadar tedaj	A
pride iz alkove, teče	k	štibeljcu in skozi luknjo	A
potem gre s strahom	k	oknu, dol pogleda in zopet	A
še zdaj! GOSPA se	k	smehu sili: Sem bila	A
tvoj jok! GOSPA Ti me	k	smehu pripraviš, dasi	A
eden? BARON Ki ima	k	moji gospe priti!Ta v	A
BARON Kaj ti praviš	k	temu? MATIČEK Jaz?	A
pravico govoril. NEŽKA	k	Matičku, tiho: Si videl	A
videl fanta? MATIČEK	k	Nežki, tiho: Videl sem	A
stran 59 . / GOSPA	k	baronu: Veš, kaj je;	A
delali. NEŽKA tiho	k	Matičku: Glej, da ga	A
priletel ‒ NEŽKA tiho	k	Matičku: Zavrni, zavrni	A
videl. NEŽKA tiho	k	Matičku: Ni ga videl	A
Zdaj bo zlodej. BARON	k	Matičku: V tem strahu	A
pismo ogleduje. GOSPA	k	Nežki tiho: Pismo na	A
Ljubljano. NEŽKA tiho	k	Matičku: Pismo na prefekta	A
ogleduje. GOSPA tiho	k	Nežki: Da bi pečat popravili	A
popravili. NEŽKA tiho	k	Matičku: Da bi pečat	A
popravili. BARON	k	Matičku: Govôri, kaj	A
da je tukaj oštarija?	K	baronu.Vaša gnada, cela	A
noter položeno. NEŽKA	k	Matičku: Gvišno je Smrekaričina	A
stran 65 . / MATIČEK	k	Nežki: Nič se ne boj	A
Nežka se ima veseliti.	K	Matičku. Kaj praviš,	A
gnada. BARON Naj ga	k	meni pripeljejo!‒ Nikar	A
‒ Nikar! Sam bom	k	njemu stopil; moram z	A
napeljana, lepo kaže.	K	Matičku, ko že odhaja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani