k (401-500)

rameni in potegne konzervo	k	sebi.Zasadi odpirač vanjo	A
Jožef se postavi	k	oknu, nekoliko odgrne	A
JOŽEF: Lahko se vrnemo	k	delu. FRANC odgrne	A
glasom. Jožef stopi	k	postelji in sede nanjo	A
vzame stol in ga postavi	k	postelji, k vzglavju.	A
ga postavi k postelji,	k	vzglavju. Odvije žarnico	A
opazi, naglo postavi stol	k	njegovemu vzglavju, zagrne	A
spusti na štiri in se plazi	k	vratom.Jožef ga z zadržanim	A
da prisilijo človeka	k	igri, v kateri verjetnost	A
stol in ga trdo postavi	k	oknu.Tu.	A
nejevoljno dvigne daljnogled	k	očem.Zadosti je meni	A
pokima. Franc gre	k	mizi, potegne iz predala	A
mater! FRANC steče	k	njemu: Nauš ki reku,	A
Potipaj. Jožef stopi	k	njemu in mu otipava sence	A
resnično boli. Franc gre	k	mizi in si natoči v kozarec	A
Jožef vstane in gre počasi	k	postelji.Sede.	A
in izpije. Franc gre	k	oknu, odgrne zavese in	A
svobodni odločitvi. Obrne se	k	Jožefu.Veš, kaj si ti	A
Franc priveže konec vrvi	k	postelji. FRANC	A
Franc vstane in gre	k	oknu, nekaj časa gleda	A
Franc prinese stol in sede	k	njegovemu vzglavju. Natoči	A
in plane v napeti drži	k	vratom, Jožef se vzpne	A
začne Jožefa privezovati	k	posteljni polici, Jožef	A
in umikom, potem steče	k	postelji in izpod nje	A
FRANC se obupano obrne	k	Jožefu, pestuje roke	A
se sesede na posteljo	k	Jožefovim nogam.	A
vzame daljnogled, stopi	k	oknu in nekaj časa opazuje	A
Jožef vstane in sede	k	Francu na posteljo.Franc	A
Jožef dvigne daljnogled	k	očem.Oba gledata v dvorano	A
si bo nezgodo le preveč	k	srcu gnal. KATARINA	A
zavist nam kaže nehote pot	k	sreči. Glej, dr. Muren	A
MUREN Kaj vas je privedlo	k	nam?Kar povejte; saj smo	A
Ustanovnina znaša samo 500	K.«	‒ Samo, to je dobro, saj	A
Zdrav in piši kmalu tja	k	Cinkoletu ali pa k Alešu	A
tja k Cinkoletu ali pa	k	Alešu na Posavje! DOBRIN	A
nečimrnostjo tatov in roparjev	k	sebi vabil. Najbolje je	A
Dobrin ni. NEŽA Torej	k	stricu sta prišla.Najbrž	A
povabim, da bi enkrat	k	nam prišli na koline in	A
zazvoni in v mraku sede	k	večerji. TONE Potem	A
kaj hodi gospod Koren	k	vam?Saj mu vendar niste	A
svojo akademično prtljago	k	meni na dom!Tam boš slikal	A
mojo delavnico! GOSPA	K	meni v hišo, gospod Dobrin	A
Um temni, volja je bolj	k	slabemu nagnjena; osebnost	A
pojde z gospodom Dobrinom	k	notarju pisma delat.	A
njo. Ampak kaj pravite	k	moji teti, gospe Čopovi	A
Dobrin! Ali ste prišli	k	meni ali k mojemu nečaku	A
ste prišli k meni ali	k	mojemu nečaku? DOBRIN	A
DOBRIN Pravzaprav	k	vam, gospa.Z gospodom	A
gospod Dobrin, pripeljala	k	meni sama ljubezen.Zdaj	A
Dobrin. Saj hodite vi	k	mojemu nečaku.Stopite	A
gospod Dobrin, mi gremo	k	notarju, naravnost k notarju	A
gremo k notarju, naravnost	k	notarju. Osmi prizor	A
Gospod Dobrin pojde z menoj	k	notarju.Pustite vsaj,	A
Kaj pa, če pridejo tatje	k	vam? NEŽA Potem bodo	A
In jaz sem jo poslal	k	Čopovi gospe!‒ Ah, spet	A
zdaj se spet zatekam	k	vašemu plemenitemu srcu	A
bom umaknila, če pridejo	k	nam.Preveč so dobre volje	A
gospod Dobrin, stopite malo	k	nam! DOBRIN Bog vas	A
gospa Čopova GOSPA	K	vam sem prišla, gospod	A
zmeniva. Sede na obod	k	Lenčki. LENČKA Ne vem	A
njih, pa se hitro obrne	k	njima: Čisto pravi par	A
durmi, ampak ga prisloni	k	steni. LENČKA hoče	A
ki se obotavlja. Sedi	k	meni. LENČKA sede in	A
Se obrne še enkrat	k	Toni: Tona, zares, brez	A
Kozlinka venomer pošilja Cilo	k	nam delat.Jermanco vsaka	A
Jermanco vsaka pot pripelje	k	nam. Brčonka mi pošilja	A
sem videl, ko sta zavila	k	nam na dvorišče.To sta	A
‒ pet sto. Kdaj greva	k	notarju? SIRK spravlja	A
tebe bom vzel. Skoči	k	njej in jo hoče objeti	A
te vprašam: ali bi šla	k	nam? LENČKA Jaz sem	A
pustiva in odloživa. Stopi	k	njemu.Martin, odloži	A
ne boste nosili. Gre	k	vodnjaku. FERJAN Lenčka	A
FERJAN jo stisne	k	sebi. LENČKA se odmakne	A
palico. LENČKA odide	k	žganjarni in prisluška	A
postoji in gre spet	k	peči stružit.Po premolku	A
do grla. Se spet obrne	k	delu. MARTIN Zato bi	A
pogovor. Ali kaj, ko ne daš	k	sebi. LENČKA Le načni	A
je prišel tudi Ferjan	k	nam postopat. LENČKA	A
mirno, a vendar odločno	k	njemu in mu dene roko	A
in sede nazaj na klop	k	peči ter s tresočo se	A
Lenčka se okrene in gre	k	mizi ‒ k perilu. Drugi	A
okrene in gre k mizi ‒	k	perilu. Drugi prizor	A
pragu pokliče: Martin,	k	nam pojdi.Oče te kliče	A
da vdenem tole ročico	k	vozu. Vstane in vzame	A
ogleduje po sobi in gre	k	predalniku, kjer stoji	A
ne pride nobena ženska	k	hiši. TONA jo pogleda	A
mogoče, ko so vedno ljudje,	k	nam te pa ni.Zato sem	A
LENČKA vstane in gre	k	njej do vrat: Kar sem	A
Raztrobila te bo v tri fare.	K	nam bi poslala, če ti	A
če ti je kaj. LENČKA	K	očetu, da me s krepelcem	A
v kamro. MARTIN	k	njej: Nikar, Lenčka.	A
sram ni. MARTIN gre	k	predalniku in vzame iz	A
obrekovanje. Se spet okrene	k	Martinu: Posveti mu,	A
in prepusti meni. Gre	k	oknu in ga odpre.Lenčka	A
kupčije? LENČKA gre	k	mizi in se nasloni na	A
LENČKA se nagne prav	k	očetu: Oče, nikar!Povejte	A
je. Ko se je sklonila	k	meni, je zadišalo po žganju	A
nikar ne zmerjaj, če nosim	k	tebi v mlin.Pljune.	A
SIRK ga ne posluša ‒	k	Martinu: Veš, Martin	A
travnik moj. Velja? URH	k	mizi, jezno potegne iz	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani