med (801-900)

kot dih neba, sladko kot	med	k soncu dviguje brezmadežno	A
Iztrga blisk ognjen se	med	vrhovi Zamolkel grom pretresa	A
jo ravan prostrana.	Med	grički skriva ozka se	A
lesovih vrh planine.	Med	grmovjem nizkim, sredi	A
/\ .. stran 37 . \/	Med	kapniki Izviral studenček	A
odljudne prepade, ustvaril	med	njimi si pravljično lepo	A
praprot se zelena košati	med	cvetlicami in vsaka hiša	A
rastla je pšeničica, a	med	njo je glavo skromno skrivala	A
plavica, kaj prišla si ti	med	nas! Škoda je prostora	A
plevel! Veš, povem ti,	med	pšenico kmet te res ne	A
kraljica potlej s srpom spet	med	žito segla, mati moja	A
pozabljene mladosti bo	med	temnimi en sam svetal	A
razdelila naju dva. Ni	med	nama temnih zmot, ne kesanja	A
ponesel vsak večer jih	med	grobove, tja, kjer bi	A
mogoče to, da tujci smo	med	sabo, kar pravzaprav ni	A
in šla umirat v parke	med	klopi. Veje dreves se	A
Adria nekakšen jugo 45	med	avioni. Saj ni pomembno	A
zgolj prhek prah spomina,	med	sence zakopana zgodovina	A
simpatičnim vohljačem,	med	končno špico pa v pidžamo	A
vlaka prikaže se v podhodu	med	ljudmi. Kot vsako jutro	A
vse, kar včasih je bilo	med	nama. Postaja.	A
dvajset let. Čas slalomira	med	našimi spomini in resnico	A
umetnosti, se vedno gibljemo	med	fikcijo in realnostjo	A
fikcijo in realnostjo,	med	domišljijskim in vsakdanjim	A
sonetistika se giblje	med	tradicionalno in Menartovo	A
primestne vile, v kateri sem	med	bivanjem v Angliji živel	A
Danes smo ovce ostrigli	med	volno je shranjeno sonce	A
Zjutraj gre z mano na delo	med	avtomobili in sivimi stenami	A
čas. Jutri, ko bo steza	med	samotno hišo in cesto	A
kali naj misel, ki niha	med	temo in soncem, vzkali	A
seboj. želja iskalcev hodi	med	drevjem, pa kape z zvezdami	A
slutiš, kakšna je razlika	med	mano in rdečim, drhtečim	A
desnem očesu strah a sredi	med	obema pamet, ki ve, da	A
Pošteno, kakor se reče	med	brati, povem, da mi je	A
lila krila. Krmarila je	med	mizami kot prepleskana	A
nad teboj, a zemlja visi	med	obema in gori in doli	A
imel čutiti in trpeti,	med	dvomi, zmotami viseti	A
zdaj prve korake namerjaš	med	svet ‒ nastlali na stèzo	A
drugim boš vedril oko.	Med	tujce ne, ti greš med	A
Med tujce ne, ti greš	med	brate, da zanje trudiš	A
bridkosti. Postal sem	med	svetom drugačen pastir	A
jih pred seboj, zapiši	med	mrliče mi s pepelom tem	A
lipe se zvrnejo v prah,	med	delom tesar pa tesarja	A
utolažila, ki burno hruje	med	ljudmi, ki v srcu strastno	A
sobi bledo sveč svetlobo;	med	svečami pa spava mož,	A
se kos od kmetije drobi	med	klikom in hrumom, ropotom	A
ljubljencem se pred oltar pomiče	med	brati in svati, pred Bogom	A
Sladki smehi iz očesa	med	solzami govoré, telo se	A
grem na južne kraje, grem	med	tvoje brate.« Tak s šumečim	A
. / . / stran 77 . /	Med	borovjem temnim mlada	A
zraven slava bo donela	med	Slovenci tudi tebi. Torej	A
‒ Da le	med	igračo kaj deščic imamo	A
do ust razlega, kar tu	med	nami vsak prisega: da	A
izžge. Hodim po slami,	med	oblaki, uroki so mi zavdali	A
vodeni stopnici, se ogrela	med	čarobnjaki.Oni govore	A
Častilci so na poti,	med	se jim cedi iz ust. Kaplja	A
svetlobo z neba. Niha	med	dnevom in nočjo.Kovač	A
Kovač zvezd. Ihti	med	rjuhami ljubezni, v hiši	A
poti odpira neba lesa.	Med	njimi bom bosa.Videla	A
vrtu smrti sem, enaka	med	enakimi.Bela ptica.	A
puščavo ... v puščavo.	Med	vejevjem pustih dreves	A
vodo, jutra so mila.	Med	ugaslimi ognjišči se sprehaja	A
vrač s poti spet kima.	Med	pastirji sem doma, travnata	A
Beseda glasna me skeli,	med	brati molči. Koplje	A
ogledala in črepinje.	Med	valovi imena mest in vasi	A
sveta so v sveti jami.	Med	naju je prišla z neba	A
ima vrč luči, jaz grem	med	klase. V očeh ima ognje	A
škrlatne noči, šelesti	med	obrvmi. Pohiti, prehitro	A
tistemu, ki ne zna plavati	med	oblaki domišljije, ki	A
Ni aritmetične sredine	med	starim in novim svetom	A
Jasni obraz, zasij	med	nas! Kot zimsko srebro	A
dežuje? Krist je prišel	med	rjave puntarje, tam na	A
oblaku? Kristus, pridi	med	nas teptane, ki Tebe teptamo	A
ljudje z očmi svojimi	med	ljudmi, ljubijo te: predno	A
‒‒ On je	med	nami, ko bi se radi ljubili	A
listjem posuta se vije	med	nami? Nad nami sije izjokano	A
. / Mrtvi človek On,	med	zvezdámi, med pajčevino	A
človek On, med zvezdámi,	med	pajčevino srebrno pripet	A
On odhaja. Kakor	med	zvezde in drevje. V čelo	A
Velika je pot Velika je pot	med	tem, kar Sem in kar sem	A
pajčolan, hodimo, hodimo.	Med	hišami... V živih ranah	A
cesta je kakor goreč trak	med	vesoljno tem�. Jaz sem	A
sredi snežnega pólja,	med	črnimi gozdovi čutim:	A
Srebrni dim se vije	med	modrimi gorami. Umetnost	A
Sveti mir Eno oko sije	med	nas, eno oko. Sivi dim	A
ni še naš čas, dokler	med	nas se ne vsuje požar	A
ne vsuje požar. In se	med	duše kot dinamit tajno	A
Smrt naju čaka tam	med	gorami. Kaj bi sedaj že	A
hotel v pokoj? Smrt je	med	nami, med nami, med nami	A
pokoj? Smrt je med nami,	med	nami, med nami, njej veljaj	A
je med nami, med nami,	med	nami, njej veljaj ‒ boj	A
rešitve ni in ni. Včasih se	med	ranjene skale tiho razlije	A
kraških dolin. Šel sem:	med	množico sem se potopil	A
množico sem se potopil,	med	te ljudi, krvaveče spoznanj	A
srebro, teklo bo kakor čas	med	nami; piti ga hočeš?Sezi	A
Luč brli in vztrepetava	med	votlim bobnenjem; tiha	A
69 . / Pesem Slavček	med	trnjem se je zganil in	A
ponižanih (Staro mesto)	Med	ostrim dišanjem raznih	A
dišanjem raznih omak,	med	kričanjem stopam čez sivi	A
je mrtvó. In jaz grem	med	njimi v grozi spoznanj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani