Primerjati jame si ves ta kras, na roko si prstan natakne, ovije si venček krog gostih las in v misli se sladke zamakne. Že v duhu z ljubljencem se pred oltar pomiče med brati in svati, pred Bogom že združena sta za vsekdar, že dnevi ji vstajajo zlati. Razgrinja bodočnost se ji pred očmi cvetoča in sončnoblesteča, in slika na sliko pred njo se vrsti ‒ oj kolika, kolika sreča!