Ropoče boben, vpije birič in kos za kosom glasnó isklicuje; a nihče ne more rešiti nič, vse sam brezsrčnik kupuje.
Za kosom se kos od kmetije drobi med klikom in hrumom, ropotom in jokom, kot rezali ud bi na ud, se mi zdi, s telesa sirotnim otrokom. Ah, hišo je že izklical klicar ‒ zdaj deca nesrečna zajoka, zastoka, kot streho objemal bi divji požar in kot da tramovje že poka.