Med kapniki Izviral studenček samoten je v tihi dolini nebo se zrcalilo jasno je v bistrih valovih skalil se premnogokrat v zemeljski je bolečini, ki se je, kot solze, razlivala v pesmih njegovih... Zalivati šumne gozdove, cvetoče livade, valove prelivati v soncu bilo mu ni dano Razlil se je v biserih v črne, odljudne prepade, ustvaril med njimi si pravljično lepo dvorano... Obmolknili v kapljah teh ptičic srebrni so glasi, zbledele v njih zvezde in rožnate zarje jutranje umrle in okamenele počasi, počasi srca so mladostne vesele in žalostne sanje...