zmerom (1.101-1.200)

velikih očeh. Spreletela me je čudna slast, zakaj	zmerom	je človeku prijetno, če vé, da ga ljubi lepa	A
se mi je smilil, je polagoma rastel, rastel	zmerom	višje, z objestnim nasmehom na ustnicah, z maščevalno	A
nikoli ni bil navdušen za domovino ... Zato imam	zmerom	hude slutnje, kadar slišim živjákanje v bližini	A
sem se bil napotil. Zunaj je bilo svetlo, še	zmerom	so sijale zvezde kakor tam nad široko, samotno	A
nama, kakor je šepetalo, predno sem zadremal in	zmerom	še počiva njena topla roka v moji ... Kako težke	A
bi se poslovila ...“ Njen glas je trepetal še	zmerom	in hripav je bil; poznalo se ji je na presekanih	A
Tako more vprašati samo ženska in odgovor je	zmerom	očitna laž.Če je treba vprašanja, tedaj ni ljubezni	A
na pragu sem se spotaknil. Smejal sem se še	zmerom,	iz prsi pa se mi je vzdigalo rezko in grenko	A
se spominjam na prejšnja leta, se spominjam	zmerom	na tisti fini obraz z velikimi vlažnimi očmi	A
rodoljubne kariere in zato so bile moje misli	zmerom	bolj mirne in solidne. O, da bi se že vzdignil	A
se je prikazala kri v njenih licih. Šla sva	zmerom	hitreje, dasi se nama ni mudilo nikamor.Tako	A
čutil, kako so mi lica drevenela, kako so bili	zmerom	bolj nerodni in težki moji koraki.Pogledati	A
me je vznemiril, bal sem se, ne vem česa; in	zmerom	večji je bil moj strah.Ali ne pride zdaj, ali	A
stopnicah, ob oglu pa sem se ozrl; stala je še	zmerom	na pragu, njen obraz pa je bil miren kakor prej	A
naravnost vame strmečih. Pač ugasne nekoč za	zmerom,	zatone v noč mladost; tiste oči ne ugasnejo	A
razjé polagoma vse bitje, človek se odvrača	zmerom	bolj od Bogá,dokler se naposled popolnoma ne	A
jih je pripovedoval, se je odprlo nad nebom še	zmerom	drugo nebó in v neizmernost so segale moje želje	A
in trda, kakor dvoje igračic iz porcelana.	Zmerom	novo radost sem imel s svojo ljubico,nikoli	A
dela sta frfotala okoli gole noge. Smeh je bil	zmerom	glasnejši; celo delavca, ki sta sedela na klopi	A
Jama je bila polna, grmadila se je gomila,	zmerom	širja in višja, ogromna, pretežka za mojo mater	A
utrujenosti pred spanjem. Njen obraz je bil še	zmerom	prijeten, dasi upal in droban, njeni lasje so	A
Boga prokletega človeštva, ki je danes kakor	zmerom	ponosno na svojo čast, pa kobali ter se spotika	A
srcem; zato, ker jo poznam in ker je, zdi se mi,	zmerom	pri meni ...“ Kaj se je zasvetilo, Nina, v	A
neizmerno, kajti zapisano je bilo v mojem srcu za	zmerom,	da bom vlekel svojo butaro po gladki cesti med	A
Tako sem mislil, Nina ... Šel sem,	zmerom	bolj pusti so bili lazi, ni bilo več polja,	A
bila na kupu, še predno je minila nevihta.	Zmerom	bolj narahlo se je zibalo v vrhovih, bukve so	A
vasi, toda topa potrtost se je izpreminjala	zmerom	bolj v globoko, živo žalost.Preko prostrane	A
Deževalo je enakomerno, luže na cesti so bile	zmerom	bolj široke, blato zmerom globlje; premočen	A
luže na cesti so bile zmerom bolj široke, blato	zmerom	globlje; premočen sem bil ves, ker je bil moj	A
Tisti svet, ki sva mu ubežala, leži tam doli še	zmerom	tako siv in brezobličen, poln skritih grehov	A
ugasnile so. Morda je pravično, da leže še	zmerom	težko in mrzlo na najinih srcih; ni treba, da	A
kod sva hodila in kam drži najina pot, toda	zmerom	več je bolečine v tem miru in preveč jasno že	A
kakor jaz; in je legel na kamen in je zaspal ...	Zmerom,	kadar sem hodil tam, se mi je zdelo, da hodi	A
je ostala in zdi se mi, da je njenih gostov	zmerom	več. Zakaj velika je in prostorna, cel narod	A
pa se spominjam njenih oči: velike so bile,	zmerom	široko odprte, svetlosive, kakor brez barve	A
da mi ni več tuj in da sem zvezan z njim za	zmerom	... Šele zdaj te vidim, Nina; preveč so bile	A
onemogla, trepetajoča, zakaj si se me oklepala	zmerom	tesneje, skrivala obraz na mojih prsih, da bi	A
”Doklej še!“ Smejal se je še	zmerom,	naporno sopeč, sklonjen globoko na mizo.	A
krčmo ... tam bom razložil ... ona se ob tistem času	zmerom	cigani po ulicah ...“ Ko sem šel po svoji poti	A
prestanem pivu in plesnobi; tam je moj dom.	Zmerom	iščem človeka, ki sem ga videla pred davnim	A
zakaj bi se ne lagale nocoj? Pojdem zdaj, pojdem	zmerom	dalje in hiša bo zmerom tako daleč, zmerom sto	A
Pojdem zdaj, pojdem zmerom dalje in hiša bo	zmerom	tako daleč, zmerom sto korakov in nikoli ne	A
pojdem zmerom dalje in hiša bo zmerom tako daleč,	zmerom	sto korakov in nikoli ne bom ugledal groze,	A
kodre; solze so mu stopile v oči in smejal se je	zmerom	glasneje.In ko se je smejal, je izpustila, stisnila	A
zaukal je fant na vasi, zapel je pesem, šel je	zmerom	dalje po klancu navzdol in pesem je umolknila	A
Nežka je bila majhna in debela in rdeča in je	zmerom	jokala, in mati ji je dajala sladkih reči; poznalo	A
Francka na božjo pot. Nebo se je že rdečilo,	zmerom	više je segala jutranja svetloba, sončni žarki	A
postelji; sedela je v sami srajci in je ihtela še	zmerom;	od potú, ki ji je bil lil ponoči po obrazu,	A
nekaj oglasilo, drdralo je po klancu navzdol,	zmerom	bliže in zmerom glasneje. Francka je nagnila	A
drdralo je po klancu navzdol, zmerom bliže in	zmerom	glasneje. Francka je nagnila sklenico in par	A
Ne vekaj!“ Mati je sedela še	zmerom	na skrinji, sklenico med koleni, in je gledala	A
ob potoku, so trepetale v rosi. Voz je drdral	zmerom	hitreje po ovinkih v dolino in tudi Francka	A
opazila, kako je bila razdalja med njo in vozom	zmerom	večja, jo je obšel iznova strah, da bi pozabili	A
je in merila z očmi pot, ki je bila pred njo	zmerom	enako dolga; zdelo se ji je, da premika noge	A
sta bila krepka in spočita in voz je drdral	zmerom	enako, dasi je šlo navzgor.Po posebno strmih	A
pač niso mogli slišati. Noge so se premikale	zmerom	počasneje in koraki so bili zmerom manjši.	A
premikale zmerom počasneje in koraki so bili	zmerom	manjši. Časih se ji je celo zdelo, da se pomika	A
posuta z velikim ostrim kamenjem in voz je bil	zmerom	enako daleč.Kadar je zavil za drevje, jo je	A
nikoli več in da izgine po hribu navzdol za	zmerom.	Domislila se je, da bi presekala ovinke in da	A
cesti in je opazila Francko. ”Poglejte no, še	zmerom	teče za nami tisti otrok, Drmaškina Francka	A
gledali; voznik je gnal. ”Glej, pa res še	zmerom	teče ... deklè neumno!“ Žirovec, ki je bil	A
doide nikoli voza in nikoli židane rute in da bo	zmerom	vse tako pusto in žalostno.Če bi tekla do konca	A
zadrdral po ravni cesti med košatim bukovjem ...	Zmerom	bolj se je svetilo izza listja; sonce je že	A
so zamežikale od svetlobe, ki je lila z neba	zmerom	žarneje po vsej božji zemlji. Kakor da bi	A
drevje. Od zgoraj je prihajal šum, ki je bil	zmerom	glasnejši, kakor da bi se bližali slapu.Ves	A
božja z oltarja; drobno telesce se je nagibalo	zmerom	niže, glava se je sklonila in solze so ji kapale	A
in od daleč se je videlo, kakor da bi stali	zmerom	na istem mestu in bi se nič ne premikali.	A
kos kruha, ki ji je bil ostal. Ni se genila -	zmerom	bi sedela tako, vozila bi se do konca sveta	A
in jo je vzel v naročje in jo je nesel daleč,	zmerom	dalje in zmerom navzgor - romarska Gora in Ljubljana	A
naročje in jo je nesel daleč, zmerom dalje in	zmerom	navzgor - romarska Gora in Ljubljana, vse je	A
bila zoprna nenadna svetloba - okna so bila	zmerom	zagrnjena in vse sobe so bile v polumraku, celo	A
prišla Mariševka nikoli v hlev. Oblečena je bila	zmerom	črno in pobožna je bila; ob nedeljah se je oblekla	A
polugluh in bebast, ki je delal neprestano in se je	zmerom	smejal; Mariševka mu ni dajala nič denarja,	A
No, Francka je lehko pometala in brisala -	zmerom	je bilo vse, kakor pokrito s prahom, s pajčino	A
mrzel in oči so gledale strogo in lokavo kakor	zmerom.	Tako je bila Francka uklenjena v zakleti	A
malo raskave, rdeče in težke. Obraz pa je bil	zmerom	bolj nežen, zamolklo bel - kakor senca je legla	A
je bilo hrepenenje umirajočega po življenju.	Zmerom	niže in teže je legala smrt na zakleto hišo	A
mislila name?“ Francka je začutila, da je mislila	zmerom	nanj. ”Tudi začudil sem se, ko sem te ugledal	A
Francka ... Toda ne prihaja samo v mojo sobo -	zmerom	je blizu mene, da me tolaži, kadar leže senca	A
sredi blaženstva, da je tista uboga Francka še	zmerom	tam doli v zakleti hiši in da gleda, suha, sključena	A
deklamiral zaljubljene pesmi. Toda noči so bile	zmerom	bolj hladne in sence zmerom bolj temne - prišle	A
Toda noči so bile zmerom bolj hladne in sence	zmerom	bolj temne - prišle so in so ležale, vse črne	A
nanjo ter so čakali noči, da bi prišli bližje.	Zmerom	dalje je šla, počasi in plašno, kakor da bi	A
zadrgetala je. Vrnila se je po poti, koder sta se	zmerom	izprehajala; postala je časih in je poslušala	A
samota vsenaokoli. Sedla je na klop, kjer sta	zmerom	sedela; klop je bile mokra in kapalo je neprestano	A
”Vdal sem se bil sentimentalnosti - kakor	zmerom	ob poletnih večerih.“ ”Ali si srečal Fanny	A
samo mestoma posuta s kamenjem. Temnilo se je	zmerom	bolj, oblaki so prepregli že vse nebo in so	A
Zasadilo se ji je bilo v srce in se zasajalo	zmerom	bolj globoko, rilo je z nohtovi po gorkem mesu	A
komaj čutila utrujenost. Pot je bila dolga,	zmerom	navzdol in navkreber, brez konca.Iz teme je	A
je bilo z zvezdami posuto. Tam doli so se še	zmerom	svetile bele hiše, zmerom še se je zdelo Francki	A
Tam doli so se še zmerom svetile bele hiše,	zmerom	še se je zdelo Francki, da sliši veselo razgovarjanjefantov	A
. Večeri so bili	zmerom	lepši, čudovita jesen se je razgrnila nad pokrajino	A
kar je govoril, se je vračalo, slišala je še	zmerom	njegov šepetajoči glas, kakor da bi stal zraven	A
in vse je ugasnilo, utihnilo. Nebo pa je bilo	zmerom	jasnejše, mesec je plaval na sredi v velikem	A
šivala poročno obleko. Vse polno žensk je bilo	zmerom	tam, od jutra do noči so stale naokoli in so	A
počasi in obzirno. ”Glejte, Mihov, saj ste	zmerom	lepo govorili ... ne zaradi tega, da bi vam kaj	A
čemeren. ”Sploh pa to ni nič, da bi govoril	zmerom	isti človek ... ljudje se privadijo in jih stvar	A
ali polagoma so se razsrdili, ker je Mihov še	zmerom	stal kakor vkovan, roke povešene, glavo sklonjeno	A
je vzel in še čast povrhu. Saj drugače si bil	zmerom	zraven.“ ”Vse mi je vzel,“ je govoril Mihov	A
in Francka je stala ob postelji vsa zbegana.	Zmerom	bolj je bil slab, treba ga je bilo prenašati	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani