nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Na klancu, poved v sobesedilu:

Kadar je grmelo, je ležala v postelji, odeta čez glavo in je stokala, kakor da bi jo tolkli s pestjo po obrazu. In kakor nenaden šum, tako ji je bila zoprna nenadna svetloba - okna so bila zmerom zagrnjena in vse sobe so bile v polumraku, celo okence v hlevu je bilo z desko zabito, dasi ni prišla Mariševka nikoli v hlev. Oblečena je bila zmerom črno in pobožna je bila; ob nedeljah se je oblekla v črno žido, glavo je zavila v črno čipkasto ruto in tako se je peljalav starem vozu z veliko streho od zelenega platna k veliki maši v trg, ki je bil pol ure od Leševja - če je stal človek pred kapelico ob mostu, je videl bele hiše, ki so se svetile onkraj travnikov.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA