zakaj (1.301-1.400)

In ni razumel, kako jo je pustil oditi, ne	zakaj	mora on jutri oditi.Obenem pa je pospešil korak	A
pomaranče žarele v topli omami. Je že vedel, možak,	zakaj	skriva košček masla pod testenine! je pomislil	A
»Seveda.	Zakaj	pa naj bi jih ne imeli?« »Tako, ne vem,« je	A
pa smo naseljeni trinajst stoletij ob morju,	zakaj	potem ne bi imeli ribičev?« »V tem primeru seveda	A
bom sploh kdaj prišla,« je zamišljeno rekla. »	Zakaj	ne bi prišla,« je vedro rekel, a za trenutek	A
zadržka, ki bi jih onemogočal. Ne, ampak zares,	zakaj	ne bi prišla v Trst? »Pustiva to,« je tedaj	A
v nji zavest brezpomembnosti. »Ne razumem,	zakaj	si tako vdano hvaležna,« je rekel. »Se mi zdi	A
»Nič.	Zakaj?	« »Tako se mi zdi, kakor da si huda name.«	A
je razbijalo. Utripalo je naglo in glasno,	zakaj	čakal sem, čakal in strastno hrepenel:»Pridi	A
... Stran!« sem zarohnel in zamahnil z roko,	zakaj	Carlo Carniglia se je prikazal, brž ko sem izrekel	A
e -« Spet sem zarohnel in zakrilil z rokami,	zakaj	še danes, po tridesetih letih, se mi njegovo	A
se pravi v sanjah sanjati, da sem ga videl,	zakaj	sanje res nekaj pomenijo, sanje v sanjah pa	A
sanjam o belem konju, ki drvi po zeleni trati,	zakaj	bel konj na zeleni trati pomeni svobodo; če	A
pokopljejo. Ne, ne, mene ne pokopljejo, pravim,	zakaj	jutri bo sveti dan in jaz moram še veliko napisati	A
tudi za dokaz njihove lastne izvirnosti! In	zakaj	je ne bi dokazali, če se nudi priložnost? -	A
A danes mi je!...	Zakaj?	...Zato, ker je prišla moja ura ... tista presrečna	A
Nekoliko je mračno, romantično. A nič zato,	zakaj	takšno okolje nudi domišljiji krila, da včasih	A
včasih šele tam prav vzdrgeta in zledeni srce,	zakaj	fantastika je čudno, čudno in prečudno zrcalo	A
ni samo to, da ne utegnem - ne zanima me! In	zakaj	ne?Ker mi ni všeč.	A
še glasneje: ‘Če mora bog vedeti, kakšen sem,	zakaj	ne bi vedeli tudi ljudje!Ali ni to pošteno?	A
- Bodi vendar človek! Le	zakaj	se moram vse življenje prepirati s tabo?	A
zaničljivo prhnila Temnikarica. - Rada bi vedela,	zakaj	se ne bom več prepirala s tabo? - Z mano	A
se Temnikar ni utegnil začuditi, ne kako ne	zakaj.	Samo plašč je hitro snel in ga razgrnil, da bi	A
Saj veš! -	Zakaj	si si pa žganja nalil? - Zakaj si ga	A
- Zakaj si si pa žganja nalil? -	Zakaj	si ga pa ne bi?Saj je vendar zima! -	A
da jih malce pobezamo in pogrejemo, he‐he... Le	zakaj	bi siromaki zmrzovali v Čarjevi jami?In še na	A
nič čudno, če Temnikarica ne more razumeti,	zakaj	Temnikar rine v grmovje...« - Jernej	A
kakor bi nekaj slutila, - je pomislil. In	zakaj	ne bi slutila?Če sem jaz slutil že davi, lahko	A
glas je bil nenavadno globok in topel. - Le	zakaj	bi se zmeraj prepirala?...In zakaj mora zmeraj	A
- Le zakaj bi se zmeraj prepirala?... In	zakaj	mora zmeraj obveljati tvoja?...Zakaj ne bi vsaj	A
In zakaj mora zmeraj obveljati tvoja?...	Zakaj	ne bi vsaj danes... vsaj danes... no, vsaj danes	A
in ker so ljudje dobre volje, kakor se pravi...	zakaj	ne bi bila vsaj danes tudi midva dobre volje	A
A bilo bi bolje, če se ne bi.« »	Zakaj!	« je rekel Peter Majcen, a brez zanimanja.	A
»Pa bo šlo?« »	Zakaj	ne bi šlo?« je trznil Peter Majcen in črna senca	A
»Da, zmeraj je tako!... A	zakaj	je tako?Od kod ta nemir, ta obup, ta tesnoba	A
»Aha, v Tihi dol... Le	zakaj	so v tem kraju tako čudna imena?Črni log?	A
da me je nenadno prešinila taka misel?... Le	zakaj	naj bi kmetu bila zadnja ura?...Zakaj?...	A
Le zakaj naj bi kmetu bila zadnja ura?...	Zakaj?	...Pa sploh, od kod ta misel?«	A
Pokazalo se je, da je bila to slutnja smrti,	zakaj	dopoldne je prišlo pet -« »In počakajte	A
»In v Betlehem? In	zakaj	v Betlehem?« je zazijala žena. »Hoteli	A
Zavil je na desno, a se je kmalu ustavil. »Le	zakaj	ne bi šel v Tihi dol?« se je vprašal. »Šel bom	A
Iz Tihega dola... In	zakaj	si mi rekel, naj ne hodim tja? Kakšno močvirje	A
pa je zmajal z glavo in zagodrnjal: »Eh, le	zakaj	naj bi bilo čudno!Še moje uho je komaj ujelo	A
In močvirja ni videti... Hm, le	zakaj	mi je kmet rekel, naj ne hodim sem?...Ah, pustimo	A
- Prekleta sapa! Le	zakaj	dedec hrope kot kovaški meh, če zagleda pravo	A
Res je, dvajset let sem lagal. A	zakaj	sem lagal?Samo zato, da bi zbudil k življenju	A
včasih bi prisegel, da je bilo res!... Sicer pa,	zakaj	to ne bi bila resnica?Zakaj se ne bi bil udaril	A
Sicer pa, zakaj to ne bi bila resnica?	Zakaj	se ne bi bil udaril?Ali sem bil mar strahopetec	A
In s Tilčko sva mirno živela v tej samoti.	Zakaj	naj bi se bil pretepal?Ko pa mi je ona umrla	A
prave sreče, ki ji je primešana grenka kaplja,	zakaj	srce, posebno zrelo moško srce, je največkrat	A
O, če bi jo bil Temnikar videl, bi ostrmel,	zakaj	še v sanjah ne bi pomislil, da se kaj takega	A
rekla z nekim gluhim in čudno mirnim glasom,	zakaj	resnica je bila tako grozna, da groze že ni	A
z nekim čudnim, bridkim zadoščenjem v sebi,	zakaj	pričakovala jih je že dolgo.Pričakovala jih	A
padla grenka kaplja v srce in tam okamenela,	zakaj	čutila je, kako se Temnik pri vsakem tiktaku	A
dopovedovala, da ni kriva, temveč da je ravnala prav,	zakaj	Jernej se je bil odločil in je moral na svojo	A
na peč in zaprla oči. A samo za kratek hip,	zakaj	kar nenadoma je skozi razpoke njenega srca udarila	A
njegove roke, kar je bilo še najbolj čudno,	zakaj	roko ji je bil dal samo enkrat v življenju:	A
63 .. . \/ . / -	Zakaj	se pa ti treseš? - ga je vprašala Temnikarica	A
Temnikarici prav tako glasno oglasilo srce. - Le	zakaj	sem bila ustavila uro? Saj ni mrtev!	A
strešnica in prijel Temnikarico za rame. -	Zakaj	pa vpije? - je rekla.- Saj bom samo Jerneja	A
nisem streljal v vas streljal sem v uro. -	Zakaj	pa v uro? - se je začudila.- Kaj pa je sirota	A
sem že prej vedela! - ga je prekinila. - In	zakaj	me nisi pokončal? - Ja‐ja‐jaz?...- je	A
ja‐jaz?...- je vztrepetal, a pogledal je ni. -	Zakaj	se pa tako treseš?Saj ne bi z mano začel.	A
- Nemara so pozabili na vas - A	zakaj	naj bi pozabili name? - je vzkliknila in sklenila	A
pravima ljubimcema preplavi telo in dušo. »	Zakaj	je v vsakem ustvarjanju, ki je vendar najvišja	A
Ne, vse praznike jim bom pokvaril!...	Zakaj	ni to prišlo prej ali kasneje!... - Ne	A
nato z dlanjo potegnil po čelu in čez oči. »	Zakaj	pa venomer sprašujete, če je vaše okno zaprto	A
se ni oglašala samo v njegovi domišljiji, a	zakaj	mu je bilo žal, ni vedel.Sicer pa ni bila zdaj	A
trobento gotovo slišal, pa jo je zatajil.	Zakaj	jo je zatajil?In zakaj mi je rekel, naj ne hodim	A
Zakaj jo je zatajil? In	zakaj	mi je rekel, naj ne hodim v Tihi dol?...Čudno	A
93 .. . \/ . / »	Zakaj	je ne bo slišal?« je vprašal Jankec.	A
meni in pustimo zdaj to! Toda rad bi vedel,	zakaj	naj bi starcu zameril, če trobi otroku?In zakaj	A
zakaj naj bi starcu zameril, če trobi otroku? In	zakaj	trobi tri dni?In zakaj mora biti njegovo okno	A
In zakaj trobi tri dni? In	zakaj	mora biti njegovo okno zaprto?Ali je to res	A
Ampak zdaj ne igra več,« je odkimal Jankec. »	Zakaj	pa ne igra?« »Ker nima več sape.«	A
ga očitajoče pogledal, kakor bi hotel reči: »	Zakaj	pa potem tako govorite?« »Eh, kaj hočemo	A
starejši... eh, kaj bi: vsak ima svojo lastno povest,	zakaj	naj bi potem še tiskane bral!...« »O vsak	A
jaz grem domov!« se je oglasil Jankec. »Le	zakaj	bi hodil domov?« je toplo rekla teta, stopila	A
moj hramček bo zaprt...« »Le	zakaj	nisem odšel s teto!« si je rekel Peter Majcen	A
Toda kaj naj bo skrivnostnega? In tudi če je,	zakaj	naj bi stikal za tem? Mar nimam za danes že	A
tega naglega in tako neprimernega odgovora. »Le	zakaj	sem danes tako gluh?« se je vprašal z grenkobo	A
danes tako gluh?« se je vprašal z grenkobo. »	Zakaj	se ne morem pogovarjati s tem starcem, kakor	A
pogovarjati s tem starcem, kakor bi bilo treba? Le	zakaj	ne morem najti nobene razvedrilne besede za	A
In privlekla me je k sebi.	Zakaj?	Zato, ker je Črnilogar ni hotel slišati.	A
steber stare stiskalnice in zaprl oči. »Le	zakaj	še sedim tukaj?« si je rekel Peter Majcen in	A
njegova roka je kar sama segla po kozarec. »	Zakaj	ne grem?Česa še čakam?...	A
Miha, zdaj pa naprej! - je ukazal Martin. -	Zakaj	pa jaz prvi? - se je uprl hripav glas.	A
- Saj vem, - je zanergal Miha. - In	zakaj	potem stokaš? - je posmehljivo vprašal Martin	A
če ni bila pri Črnilogarici, je iskala mene.	Zakaj?	...In kdo ji je povedal, kdo sem in da sem tukaj	A
Blažičeva teta. A	zakaj?	Kaj bi le rada od mene?«	A
»O!« je zazijala. »In	zakaj	se je vrgel v prepad?Ali ga je potegnil za sabo	A
»Ne!« »In	zakaj	se je potem vrgel v prepad?« »Zato,	A
takoj pospravim in grem,« si je rekel. »Toda	zakaj	je tako?Zakaj?« se je vprašal z jezo in obupom	A
»Toda zakaj je tako?	Zakaj?	« se je vprašal z jezo in obupom ter začel spet	A
Temnikar!« je Peter Majcen pokazal v peč. »In	zakaj	ne bi tulil?Saj je vendar živ človek!«	A
»Ali ne bi počakali do jutra?« »	Zakaj?	« je vprašal Peter Majcen in ga pogledal.	A
»Kam gre?« ga je neprijetno dirnilo. »In	zakaj	ima luč?Saj noč ni temna.«	A
samemu sebi začudil. In prav tako se ni vprašal,	zakaj	se je Črnilogar obesil.V njegovi podzavesti	A
»Vi in vaš Temnikar! In	zakaj	si izmišljate take neumnosti?Če vas ne bi bilo	A
se ne smejo upirati, če je toča; bog že ve,	zakaj,	in če povodenj odnese polovico njive bajtarju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani