zakaj (1.201-1.300)

»Seve,« je pritrdila. »	Zakaj	me ne bi?« Zavedel se je, da mora biti ravnodušen	A
črnimi čopi, ki bingljajo na črnih nitih. »	Zakaj	naj bi me ne imel rad,« je rekla. A mu odgovarja	A
morda misli, da ne stoji več pri vratih. Da,	zakaj	bi je Ciril ne imel rad? To je tak neopredeljen	A
»O svojem dekletu?« »	Zakaj	pa ne?« »Je imel deklè?«	A
»Je imel deklè?« »	Zakaj	ga ne bi imel?« »Da, da, sevé,« je v zadregi	A
»Na obrežju jo je spoznal, kaj?« »	Zakaj	na obrežju?« Iz razdraženosti je piker, iz srda	A
Pogledala ga je. . /\ .. stran 66 . \/ »	Zakaj	si tak,« je rekla. Potem je ko sama sebi rekla	A
Neverjetno otročji je bil.« »	Zakaj	otročji?Vesel je bil.	A
»Nono ga je imel rad?« »	Zakaj	ga ne bi imel rad?« »Ne vem, takó.«	A
»Rekel mu je: ‚Si pek ali nisi?	Zakaj	ne neseš bonbonov punci?Tableto čokolade?’«	A
»Mlad, dvajsetletni fant!« »	Zakaj	pa to sprašuješ danes,« je nepričakovano rekla	A
Ne more razčistiti razmerja do njega. »	Zakaj	stojiš?« Saj res, zakaj stoji?	A
»Zakaj stojiš?« Saj res,	zakaj	stoji?Odložil je puško, prižgal cigareto in	A
»Srčkana, Alida Valli, kaj, sergente?« »	Zakaj	ne sedeš?«To je bilo za Maksa.	A
In Maks pazljivo prisluškuje. Kdo vé,	zakaj	jim vlažen les tako tekne? Ali pa ga hrustajo	A
jeze? Maksu pa je, kakor da je našel razlog,	zakaj	stoji.Zaradi glasov za njegovim hrbtom je nekoliko	A
tržaški časnik, ki so mu ga poslali od doma.	Zakaj	ne bi stal zaradi dražečih glasov vojaških podgan	A
Naj ga ogovori? Če spi, se lahko zadere,	zakaj	ga budi.Samo zato, ker se je naveličal sergenta	A
»Ali sem rekel, da nisem kriv?	Zakaj	pa so ljudje v zaporu, če ne zato, ker so krivi	A
nje je prav lahko iz Bocna ali iz Furlanije.	Zakaj	naj človek zmeraj sluti vezi z usodo domačega	A
niti prav razumel razvnetih stavkov. »Ne vem,	zakaj	si to govoril,« je nazadnje rekel, a kakor da	A
tisti hip niso motili glasovi živali. »Ne vem,	zakaj	si takó govoril,« je naposled rekel po slovensko	A
Spredaj je sonce na skrleh in na parniku. ‚Mama,	zakaj	se ne peljeva s parnikom?’ praviš.‚S čolnom	A
nama, a meni gre še zmeraj po glavi parnik. ‚	Zakaj	bo šel daleč, a, mama?’ pravim in tiha ulica	A
A ni bilo treba!	Zakaj	segati po takó neokusnem sredstvu, ko pa ima	A
zavozlja. Na primer mladi kaplan, ki je kdo ve	zakaj	prišel iz Rima v naše mesto. Zlato obrobljene	A
varovanjem enega samega bencinskega soda.« Kdo vé,	zakaj	se mu je vrinila ta neumnost.A je zapisana z	A
Tudi takrat so takó rekli, tudi takrat.	Zakaj,	viš, stvar ni tako preprosta.In že zgodaj Zjutraj	A
A? Na, glej ga, managgia,	zakaj	pa je tisti takó pazljivo slekel srajco in jo	A
njegove sicilske zgodovine je v tem hrepenenju. »	Zakaj	je v luknji?« je posmehljivo vprašal.»Zaradi	A
se dotipal zadnjih korenin svojega nemira.	Zakaj	kes se stopnjuje, a vendar rešitve ni.Je samo	A
mačke sredi predmetov na mizi. A ko spoznaš,	zakaj	se nisi nikoli upal hoteti, ko spoznaš, da sta	A
svojim zadržanim in skoraj preudarnim veseljem.	Zakaj	je zadržan in preudaren? Ne vé.	A
je stopal med bakrenimi grmi. Če ji je zoprn,	zakaj	je ves čas takó sproščena ob njem? takó razposajena	A
tramvaju je stal šolarček ob vozniku in ga karal. -	Zakaj	vozite takó počasi? - je strogo vprašal. Kam	A
da se ne bodo njene oči nič prestrašile. »	Zakaj	mi ne verjameš?« je krotko pokarala. »Saj ti	A
sem bila bolna. Ležala sem, a nihče ni vedel,	zakaj	je bila rjuha krvava.Tudi zdravnik je prišel	A
zdajle, ta hip!« je rekel. »Ampak da zdaj veš,	zakaj	se me bojiš, in tako se me ne boš več bala!	A
Jezno je odšel plesat. Kdo vé,	zakaj	se ni hotel vključiti v igro.A zaradi tega ni	A
ostrgala pepel s cigarete ob robu pepelnika. »	Zakaj	ga ne bi sprejeli?« je vprašal. »Koga?«	A
»Me gusta un bel muchacho,« je rekel. »	Zakaj	naj bi bil ta ritem manj prijeten od polk in	A
Symphonie marine.	Zakaj	ne?Morska simfonija.	A
je rekla in se namuznila. In tedaj on ne vé,	zakaj	se brani in hoče ostati sama za špansko steno	A
da bi plin zaprl. A to me ni begalo, kdo vé,	zakaj	je Robič šel s časnikom v roki po hodniku!Vsekakor	A
Marici v spomin Viš, do danes nisem vedel,	zakaj	so mi ta jabolka takó zoprna.Saj so lepa, in	A
To je. . /\ .. stran 275 . \/	Zakaj	bi tajila.Da, zelo všeč.	A
Zato, da ga ne bi ranila. On pa je čutil,	zakaj	molčim.On je morda celó čakal, da nekaj dobrega	A
»Pikra si,« je rekel. »A	zakaj	si povedala o tistem frizerju.« »Škoda, da sem	A
neverjetno zgodbo. . /\ .. stran 287 . \/ »	Zakaj	ne,« je rekel.A bil je pred sivim ogledalom	A
in en nož je imel na polički pod ogledalom.	Zakaj?	« Zganil je ramena.	A
gospodinja, ki se oglasí, a se ne prikaže takoj!	Zakaj	vsak trenutek kdo pride zavoljo telefona preveč	A
njeno gorečnost, ga je skorajda uspavala.	Zakaj	kakor uspavalno sredstvo vplivajo na človeka	A
on zasledoval z očmi. . /\ .. stran 12 . \/	Zakaj	naj bi odnehal? se je vprašal.	A
prijeti dá. Take čenčá po toliko letih krvi -	zakaj	bi odnehal? si je rekel. »Vidite, gospa Amalia	A
njem nesmiselno pase črna koza, si je rekel.	Zakaj	sem prišel sèm, se je spraševal, ko je stopal	A
ozračje, ki mu ga je prinesla gospa Amalia,	zakaj	sredi razvalin je mehko sijala tista majhna	A
rekel, človek se v resnici ne znajde več. A	zakaj	se ne znajde, to je pa drugačna zadeva, gospa	A
belkasti dežni plašč z levega na desni laket. »	Zakaj	pa si izmišljuješ tisto o študiranih ljudeh	A
pripravljena na oboje, na resnost in na šalo. »Ne,	zakaj?	« »Zato, ker si tako rekel.«	A
Kdaj razmišlja o tem?	Zakaj,	kako bi drugače vedela, da se vojak nikdar ne	A
Potem je ponaredila glas, da bi ga karala. »	Zakaj	se delaš, kakor da ne razumeš?Me delavke smo	A
»Ljubezenske romane?« »	Zakaj	pa ne?Tako pozabim na delo in si za nekaj časa	A
»Ima. In morebiti so lepe, kaj jaz vem, a	zakaj	piše v vseh tistih romanih samo o ljudeh, ki	A
»Ne vem. A	zakaj	se tisti, ki pišejo knjige, izmišljajo samo	A
bujna in sveža od pomladnih prh, je pomislil.	Zakaj	smrt bi bila dosti manj turobna, če bi človek	A
»Aha, in ti?	Zakaj	pa gre tebi na smeh?« je zmagoslavno rekla.	A
samo v radiu nekje je še nalahko igralo. A	zakaj	naj bi ne tekla, si je mislil, zakaj bi ne bila	A
igralo. A zakaj naj bi ne tekla, si je mislil,	zakaj	bi ne bila dvoje mladih živali, ki jih je dež	A
premagati zadrege v iskanju primernih besed.	Zakaj,	ali si nista tam pred vhodom oba odkrila bojazen	A
Tedaj ga je zabolelo, da je stisnil pesti,	zakaj	bolj mikavna kakor v katerem koli trenutku tega	A
praznina bolj mučna kakor praznina brez nje.	Zakaj	ona hodi zdaj sama po ti oblačni poti povojnega	A
se lahko razleze odpor, je pomislil. A ona,	zakaj	molči?Iz sovražne trme?	A
sem branila diktatorja, kakor mu pravi on? A	zakaj	bi kazila najin sprehod s tako dolgočasnimi	A
A vse to je strašno.	Zakaj	vendar govoriva o tem?Ne govoriva o tem!	A
rokah, če so diktatorji živi ali mrtvi. A ti,	zakaj	si zdaj takšen z mano, ko pa si me prej držal	A
A tisti trenutek se je takoj spet zbral.	Zakaj	naj se moški na mah razneži, ko ga obsije mehka	A
»Viš, tako lepo sva se prej pogovarjala.	Zakaj	bi govorila o politiki!O tem ljudje govorijo	A
besedami, s katerimi misli pospešiti spravo. »	Zakaj	pa se spomniš ljudi, ki so diktatorja kaznovali	A
so diktatorja kaznovali?« je rezko vprašal. »	Zakaj	se pa zanje zmeniš?« »Mirko, ne govoriva o tem	A
pogledala izpod kapuce njegov obraz. Ni vedela,	zakaj	molči, ko pa je tako preprosto povedala o sebi	A
»Ni res!« »V ozadju kolo z lopatami -« »	Zakaj	si takšen.« »ob kolesu pa ona in on.On se naslanja	A
leseno mlinsko kolo in jo objema okoli pasu...« »	Zakaj	si takšen,« je šepnila. To je bila skromna pritožba	A
slutil, da se bo. Prav gotovo, da je slutil;	zakaj	pa bi se prej takó v zadregi nasmehnil, če ne	A
potrebe sva bežala proč od tistih vratc!« »	Zakaj	pa?« »Tista hišica je zapuščena!« je vzkliknila	A
nima priložnosti presojati, kakšen je vladar in	zakaj	je eden boljši od drugega; ker vladarji so presneto	A
Sem samo rekla, da je s tabo lepo.« »	Zakaj	pa?« Lovila je zrak kakor otrok, ki hkrati pritrjuje	A
pritrjuje z odprtimi usti in kima z glavo. »	Zakaj?	« je smejé vprašal. »Zato, ker nisi nič ošaben	A
»Pridi,« je rekla. »	Zakaj	naj bi bila delavka, ki je razumna in brhka	A
omeni njene roke, ne da bi to preveč opazila. »	Zakaj?	« je vprašal.»Zavoljo žuljavih rok?«	A
Potem sta šla. »	Zakaj?	« je vprašala. Najrajši bi ji rekel: Ker se nisi	A
so bili njuni koraki ubrali tisto pot. Pa	zakaj	je ne bi, kaj niso vse poti speljane kakor nalašč	A
določiti obema zelo preprost in uvideven razlog,	zakaj	naj se vrneta. »Preveč sva se zakasnila, veš	A
»Ob devetih zvečer.	Zakaj?	« »Čakal te bom ob tovarni.«	A
že nabrala vso lepoto mladosti,« je rekel. »	Zakaj	pa ne?Kje je zapisano, da se moramo ljubiti	A
kakor jaz in ti,« si hotela reči - je pomislil.	Zakaj	tako preprosto te bom poljubil, kakor da nadaljujeva	A
»In časniki bi ugibali: ‚Ni mogoče soditi,	zakaj	sta mlada človeka skočila v jezero, kajti pod	A
in jo objel okoli pasu. »Priden,« je rekel, »	zakaj	če ne - ti ogenj, jaz ogenj!« »Prav zares ti	A
Tako je dokončno odklonil.	Zakaj	bi nama moralo prav to kaziti večer, je jezno	A
prav to kaziti večer, je jezno pomislil. A	zakaj	jo je vendar vtaknil v žep!Saj je vedel, da	A
hrapavi dlani, ki je božala njegovo roko. »	Zakaj	ne bi moglo biti tako?« »Moglo bi že biti, samo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani