nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Človek na zemlji, poved v sobesedilu:
Skratka, postal je kmet tiste vrste, nad katerim imata dopadenje posvetna in duhovna gosposka: hodil je k maši in poslušal božjo besedo gospoda župnika, ki je svojim ovcam neprenehoma zabijal v glavo, da so prah in umazana smet, da je njihovo življenje kratka minuta, nezadostna priprava za srečno smrt in kako venomer žalijo nebeškega očeta s svojimi mislimi in s svojimi dejanji. Razlagal je gospod župnik, da je vse prav tako, kakor je, in da se ne smejo upirati, če je toča; bog že ve, zakaj, in če povodenj odnese polovico njive bajtarju in ne kmetu, je bila pač taka božja volja. Te besede Žefa sicer niso vznemirjale in tudi poslušal jih skoraj ni, vendar pa so se odražale v njem, ker jih je tako rekoč srkal že z materinim mlekom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani