nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
In potem ji je srce zavpilo, da je sama kriva, ker ni bila še enkrat zakričala in ker ni planila za njim, ko je izginil zaobronkom. Toda vse tiste obtožujoče krike srca je sproti dušila neka nerazumljiva, a velika sila, ki ji je brez besed dopovedovala, da ni kriva, temveč da je ravnala prav, zakaj Jernej se je bil odločil in je moral na svojo pot. In tedaj je zrasel pred njenimi očmi in je bil popolnoma drugačen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani