A pod noč so se vendar delno oslabile zahteve nemirnega želodčnega epitelija, mrak je z odvzetjem svetlobe zastrl nekatere dražljaje, ki jih je potem spanec omrtvičil. Omrtvičil za zavest seveda, zakaj organizem se je kakor v komi, kakor v napol kataleptičnem stanju bojeval naprej za snovi, ki jih ni imel. Mrak pa je zavoljo velikega števila ljudi v tesnem prostoru in zavoljo nepotešenosti, ki jo je zapuščal že zaužit kvadraten kos komisa s prstom margarine, sproščal govorne sposobnosti in splet gibov.