vraga (201-300)

»Hoj, štonglajtar! Urban!	Vraga,	saj nisi gluh!« je kričal Martin Topolščak,	A
»Druge ženske?« se je začudil. »	Vraga!	Od kod to veste, kontesa?«	A
Ves dan te že iščeva, Miklavž! Kje pa tičiš,	vraga!	« »Ravno tebe, Tomaž,« se je zadrl Čeljustnik	A
stets wohl in acht!« . / . / stran 463 . / »	Vraga,	vraga!« je vpil Matija Kiker, »to je pa ostra	A
wohl in acht!« . / . / stran 463 . / »Vraga,	vraga!	« je vpil Matija Kiker, »to je pa ostra sol!	A
lahkoživnemu svojemu prijatelju v obraz. »	Vraga,	ali je stvar tako resna?Obečam ti molčati kakor	A
»In potem?« vprašal je. »	Vraga,	tako se to vendar ni končalo!« »Čakal	A
niso vedeli plemiči, kaj naj bi počeli. »Kaj	vraga,	« oglasil se je končno Aricaga , »ali se bodeš	A
»Kaj, svetli knez me kliče!	Vraga,	to mi je celo neprilično!Še danes imam iti na	A
nas hoče obiskati presvetli Leopoldus!« »Kaj	vraga!	Na Turjak hoče, na stari naš grad!«	A
In grdo je klel. »	Vraga,	ponoči vendar ne boš jezdaril, če so ti draga	A
začul se je nekje v poslopju hripav glas: »Kaj	vraga	renčiš spodaj, prekleta pasja dlaka!«	A
Tomažu Ručigaju se je pričelo tajati srce. »	Vraga,	kaj se tako držite, kakor bi imeli poln trebuh	A
nogo ob tla, ko mu predolgo nisem odgovoril. -	Vraga,	odgovori mi kaj, saj vendar poznaš vse kote	A
tukaj, jutri zopet tam! Bali se niso ne Boga ni	vraga;	bali so se samo enega, svojega koščenega gospodarja	A
vince ter se nismo bali ne hudiča ne smrti!« »	Vraga,	tu si mi povedal nekaj novega!« kričal je Aricaga	A
dolgočasiti, kar se mu položi tuja roka na ramo. »	Vraga,	ali si ti Lesovéj ali nisi?« Vprašani se začuden	A
stegnu, kar je menil, da je silno elegantno. »	Vraga,	od kod pa je tebe prineslo?« Bogomir ga nikakor	A
stegnu ter pravi: »Ne stoj tu kakor kip! Pleši,	vraga!	Čakaj, predstavim te nekaterim gospodičnam, lepim	A
še izpijem, toliko boste vsaj počakali! Ni	vraga,	da bi ne!« Potem si vlije natočeno vino v svoje	A
stokal, tožil o vročini in o dolgem času. »Kaj	vraga	spomnil se je ta Malec, da me je posadil tu	A
sarkastično, »in za hrbtom mojim si si ga izbrala?	Vraga,	to mi napravlja veselje. Končno pa vendar ni	A
»Česa nimamo?« vpraša Lanski ponižno. »	Vraga,	ali ne čuješ?Potrebne soli nimamo!« kriči	A
Ali na hodniku se ni začulo ničesar. »	Vraga,	nikogar ne bo!« zatogoti se Krušič.»Kje li tiči	A
brus, če ne, padeš, Malec!« kriči Krušič. »	Vraga,	danes bo prijetneje, nego li sem mislil!« dostavi	A
ata moj kosil, prijetno in polagoma!« »Kaj	vraga!	« ječi Krušič in oči se mu napnó na drobnem obrazcu	A
pa?« vpraša zdravnik srdito, »svetujte, kaj	vraga!	Tu ga vendar ne moremo puščati, da bi poginil	A
lepega denarja vredna žival vam je bila!« »	Vraga!	Pusti psa pri miru in povej, kako je prišlo potem	A
ženska, neka Ločanka, ki so bile od nekdaj od	vraga	sitne in jezične.Hitela je: »Jezus! Jezus! kako	A
veselo izpregovoril: »Ej, Kašper, kje pa tičiš,	vraga!	Dolgo že vpijem, pa te le ni!	A
in vsi veste, kaj stoka in ječi po zibelki. m	Vraga!	l pravim si, motroka imajo pri hiši, in jaz o	A
Potem sem se spomnil svoje sanjske lakote.	Vraga,	ni je bilo več!Pa kako je to vendar mogoče?	A
potajil. Hm, glavarjev tintomazec je še tu, do	vraga	bi bilo hudo, če bi zvedel tudi to.	A
Ali sem ga dobro česnil? In kako je to,	vraga,	pa se nič ne domišljam, da bi ga bil udaril	A
da imam zaveznika rokovnjačev pod streho,	vraga	...«	A
Ko bi to vse v zvezi bilo!	Vraga!	« »Ali jaz vas ne razumem, če le zase govorite	A
stran 78 . / ter na prste štel: »Bi, ne bi«;	vraga,	saj je tiščal v levi pesti pet debelih srebrnih	A
travnik, a mirno in tiho je bilo vse okrog. »	Vraga,	ne bodi babjeverec, Blaž!Saj si zdelo zbil,	A
trepalnic opazoval je po lisičje mojstra Groga. »	Vraga,	kaj?Ubili?	A
naglasom rekel je, in sicer tudi slovenski: »	Vraga!	Tudi jaz nisem vedel, da ste vi zdaj tukaj!	A
okoli. . / . / stran 146 . / »Da, da, obesimo	vraga!	« vzkliknejo drugi ter obstopijo tajnika. »Milost	A
posebno nas briga ‒ ali ne, prijatelj?« »Kaj,	vraga,	pa je klical birič?« godrnja nestrpljivo konjar	A
dvorišče. . / . / stran 160 . / »Čakajta,	vraga!	« dejal je tiho, »jaz vama bom spletko zmedel	A
Štefan, izpusti me! Če pa nečeš ‒ če pa nečeš,	vraga,	jaz sem dovolj izkusil, da tudi to ne bo najhujše	A
boga pozabil in z menoj tako ravnaš.« »Kdo	vraga	vam kaj hoče?Ali vas ne pustim na miru?«	A
on naj jo ima pa sedem, videl bode, kakega	vraga	si je na glavo nakopal.’Skoro bi bil tako	A
oporoki nekaj petic več v roke in halo! kakor bi	vraga	spustil, bilo je vse naše!Štirje pravi tiči	A
rekel: pijančuj, ampak pravim zmerom: varuj se	vraga,	delaj tako, kakor me slišiš, ne tako, kakor	A
izvedel, premišljal in dejal sam pri sebi: »Kaj	vraga	bi se dalo iz Obrhka po odmečku, pristavku,	A
bolj možato podalo, če so vpletli hudiča ali	vraga	med poštene in mirne besede; dasiravno so obrški	A
dejal je Dolef. . / . / stran 39 . / »Kaj bi	vraga	ne vedel?« huduje se Matevžek.»Ali nisem svojega	A
tlači in da vino, dar božji, končuje.« »Glej	vraga,	kako jo je dobro razpeljal, kakor bi pravljico	A
zameril, še ti ne govori o njem. Kam jo bo pa	vraga	dejal? Ko bi bil jaz vedel, da ima na svoji	A
je divjo kozo streljal. »Zakaj niste pustili	vraga	pri miru?« pravi gospodar.»Psi bi bili vsak	A
seboj vlekoč. . / . / stran 153 . / »Tukaj náte	vraga	namalanega ‒ nikdar nisem streljal, nikdar ne	A
in čevelj sem šival, pa je je zmanjkalo. Za	vraga	je ni bilo nikjer.Koliko sem prestal zavoljo	A
je prišla Ančka bleda v hišo po trske, kaj-li	vraga,	in ko je šla venkaj iz hiše, zdelo se mi je	A
rezanje slame na zidu. Domen, fant od samega	vraga	‒ kaj jaz vem, kako je delal ‒ prišel je do	A
razpotegne kakor Samson tistemu levu ali ‒ kdo	vraga.	« Medtem je Sova težko stokal pod sinom.	A
stanovanje, čedno in snažno, ali pak odide. »Kaj	vraga!	Preklete stenice, jaz še vedel nisem zanje,«	A
imate še to luč, kaj boste po temi nazaj hodili,	vraga!	« reče doktor in se kar v Liščevo sobo obrne	A
Eno ali drugo, v rezultatu ni velike razlike.	Vraga!	Šel sem na gorko tu, a mladega duha na tem sedežu	A
samo da se niste zdeli več nevaren. In, za	vraga,	sedaj se zares zaljubite.Kakor nalašč in meni	A
Bil je v istini Zober. »Kaj	vraga?	Kje vas pa dobim,« reče in vstane.	A
tako je nekdaj njena mati z menoj golobovala, a	vraga,	nazadnje je drugega za moža vzela!‒ A propos	A
učila. Prekleto debela žena je ta kuharica, za	vraga	nisem še take videl, kar živim.Taka je čez rebra	A
jezdečima vojakoma, ki sta tudi pomagala, da so	vraga	odpodili in tako njeno domačijo in njeno dete	A
okoli sebe gleda in sedi na konju, kakor bi se	vraga	ne bal,« pravi usnjar Triplje sosedu čevljarju	A
se tako zapisano bere, da človek lahko samega	vraga	pokliče; in ta vrag pomaga človeku, da vse stori	A
so tako z lahkim trudom zopet za zdaj odbili	vraga	in deželo rešili.Še tisto noč pošlje torej Šenk	A
so s cerkveno, za silo odtrgano desko suvali	vraga	raz zid; tam je zopet velik, močen mladenič	A
trenutke. Vsak je napel poslednje žile, da bi	vraga	odpodil od sebe.Mož za možem je padal ali smrtno	A
Kakovšni psi?	Vraga,	kdo te more razumeti?Govori jasneje.	A
Veš, babnica, kaj je to?	Vraga	veš!Jaz ti povem, da, dokler bodem živ in bode	A
temveč na vso moč smo si prizadevali, tega	vraga	s sebe odkopati.Kosti so se nam majale, tako	A
prosim,« reče, »ne bodite tako sitni. Zakaj,	vraga,	boste zavoljo mene pogubljeni?Sam hudir vam	A
ne prodaj,« odgovori brat malo mehkeje. »Kaj,	vraga,	sem zato slabejši, če grem malo povasovat.«	A
svetlo gledal, grizel sive brke in dva pota	vraga	poklical in molčal; njegov rojak je sicer nekaj	A
čestita z vabilom k soirée dansante« . »Kaj	vraga!	« vzkliknil je dr. Hrast, prebravši dotični listič	A
»Ti si razburjen, ljubi doktor! Kaj	vraga	te je tako razvnelo? Tu je treba mirnega, resnega	A
»Proti Drenovemu! Tako je dejal; kaj,	vraga,	ko bi bil to tretji ‒ nas norcev?« zamrmral	A
»Kako?	Vraga!	Kakor drugi!	A
zavidali naši gospodje; morda še celo vi?« »Kaj	vraga!	« kliče Hrast, neka slutnja se ga je bila polastila	A
zadovoljen, ker nič ni nič ‒ pravim.« »Kaj	vraga	pa hodite sem mene nadlegovat, menite li, da	A
davkov to; mi, če ti pravim,« reče krčmar. »	Vraga!	« zaškriplje jezen eden. Morebiti bi bili še	A
mesta so prišli na Žerinje sem, v grad.« »Kaj	vraga?	« začudi se kmet. »Že sinoči je grajski pastir	A
ti si se bil danes grdo blamiral! Ali kdo za	vraga	bi mislil naleteti na tako srečanje!Res nepričakovan	A
Tu pride Gernau. »Za	vraga	‒ kje pohajkuješ vedno, Vinko?Iščem te že po	A
Beži, beži, zaljubljen, ha, ha, ha! Kako za	vraga	ti prihaja ta nespametna misel?« Tako besedovaje	A
odhodu povprašala, ali skoraj zopet pride. »Za	vraga,	Gernau, ti si zaljubljen, ti moraš biti zaljubljen	A
grofovsko krono in črko V. »Ah, grofica je bila tu,	vraga,	ko bi bil prej prišel, srečal bi jo bil.Morda	A
močno pozoren postal. »Sedaj pa povejte, kaj za	vraga	vendar mislite s poroko, jaz ničesar ne vem	A
jaz ne, mislil sem, da vi več veste.« »Jaz,	vraga,	ne vem,« pravi oni ter se obrne v stran. Gospod	A
besedi iz razloga ali brez vzroka. »Pa kaj,	vraga,	me povprašujete po teh dogodljajih? Ne bodi	A
svojega žlahtnika, »kako si zrasel; pa kaj	vraga	si tako kuštrav ,« nadaljuje smeje se. Revež	A
ali ni ga mogel najti. »Kam sem ga porinil ‒	vraga?	« zamrmral je polglasno in iztikal po žepih za	A
doma na tujčevem domu, v Sežani! Vedite ‒ ej,	vraga,	da je človek tako pozabljiv!Vedite, prišlo je	A
dovoljenje, da se moži!« opomnil ga je Miklavž. »Ej,	vraga,	dal ali ne dal, jaz ne morem vsakega otroka	A
krasotico imenovati svojo, kupil od peklenskega	vraga!	« Tako mladina.	A
naprej, da je dosegel uzdo, in ju ustavil. »	Vraga,	tega pa ni malo,« je dejal. Oče je le na pol	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani