nova beseda iz Slovenije

Josip Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači, poved v sobesedilu:

George Sand Kakor smo že omenili, zaukal je Blaž Mozol od veselja, ko je stopil na stezo, katera ga je vodila skozi gozd domov, kajti mislil je o vinopitju. Storil je komaj trideset korakov po gozdu, že ga zaščegeta nekaj v goltancu, a ne, da bi pokašljal ‒ Blaž Mozol ni poznal kašlja ‒ nego nekaj takega kakor žeja; a tudi ne po vodi ‒ vode je bilo dovolj v bližnjem studencu ‒ nego žeja do vina, in Blaž ni bil človek, ki bi v takem položaju dolgo premišljeval ter na prste štel: »Bi, ne bi«; vraga, saj je tiščal v levi pesti pet debelih srebrnih kron, pošteno zasluženih, kakor je dejal sam pri sebi. Poldne je bilo blizu in sonce je pripekalo kakor v pasjih dnevih; doma Blaž tudi ni imel takega opravka, da bi ga drugi ne mogli brez njega izvršiti, in zato je takoj z mirno vestjo krenil na levo čez grič: vedel je, da ima Hudmanova Jera na Rovih dobro vino in tudi kaj suhega, da se prigrizne.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA