vraga (101-200)

najrazličnejših stvari božjih, tako rekoč iz vsega	vraga.	Zalivajo ga pa potem iz onega studenca.	A
potom, in bom tako storil. Boleči zob je jako od	vraga!	Zato sem tudi osebno hvaležen gospodu Stipici	A
se hočete!« Pa bi imeli morilci in vlomilci	vraga!	Tudi to je zelo obžalovati, da se sedaj vrše	A
in Vas bo neskončno ljubil, kajti je res od	vraga,	kako so nekateri moški včasih neumni! S pobjo	A
Nenadoma je udaril s pestjo po stranici: »	Vraga	vendar, ali mi je tega treba?Pokažem jim, vsem	A
Zahvaljena mati moja rajnica za tvoj sveti križec.	Vraga	sem premagal, klical ga pa ne bom nikoli več	A
Tako in nič drugače se ne govori. Jeziki so od	vraga.	«‒ Potem je glasno velel: »Kar sem potegnita	A
so molela ožgana kopita pušk. »To je že od	vraga,	« se je raztogotil moj tovariš in jezno gledal	A
junaški tovariši, katerim bi opisal mehkužnega	vraga,	povedal o sramoti, ki jo pripravlja Bizanc premaganim	A
hrust - hodil kakor oprtan s silno težo. »	Vraga,	kaj se mi blede?« je spregovoril glasno, ko	A
‚Najbrž ima kaj s starim lisjakom, viš ga,	vraga!	‘ je v glavi že kombiniral davkar. ‚Ne bi si	A
Pili bodo pa, kar bom jaz rekel!« »Viš ga,	vraga!	« je ušlo Tinetu. »Prav si imela, res je dober	A
spremlja in čaka, da se bo končalo. »Lej ga,	vraga,	sva že v naselju!« je rekel Miloš.Veronika se	A
samo še vprašanje trenutkov! Saj si bila od	vraga	korajžna, če se vse prav premisli!Z drhtečimi	A
vprašala Martina. »Tudi z malo denarja obrneš	vraga	in pol.« »In pravi trenutek za to bi bil zdajle	A
»Baje je enkrat čisto znorela. Uganjala	vraga	in pol.Zaradi nekega južnjaka.«	A
je čisto spodobna. Pa jo operi, in boš videl	vraga!	Ne boš je več z veseljem nosil.	A
Kako pa to izpade v praksi?« »Ja, res je od	vraga,	« je pritrdil Rudi. »Meni se zdi, da ima punco	A
ena tistih, ki ne znajo biti ljubosumne?« »	Vraga,	ni,« je nehote po pravici odgovoril Tine in	A
se pogovarjali še o čem drugem.« »Ni vseeno,	vraga,	« mu je oporekel Cene. »Če se res ženiš, je to	A
»Plačat!« »Saj res,	vraga,	še račun!« je mehanično ponovil Resnik in segel	A
Kot da je spodaj sešita. Aha, vidiš ga,	vraga!	Nogavica, ki jo je tako iskal, mu je ostala v	A
In prigrizek, seveda. Le za kakšnega	vraga	se je sinoči moral pričkati s Tončko?Bedak.	A
pločevino in za minutko stisnil glavo med rame. Eh,	vraga,	je pomislil, moral bi biti iz železa, da se	A
ga ukrotil! Da bi mu izbil tistega njegovega	vraga!	«Pomolčal je in dodal:	A
zoprnije ni, da se ne bi dala prenesti. Kaj,	vraga!	Če bi še dolgo tuhtal in si izpraševal vest,	A
V listnici jih imam.	Vraga,	da se nisem spomnil že prej ...« Čez nekaj	A
sovražila, da, sovražila, ker mi je zavidala. Za	vraga,	vsi ste nevoščljivi, vsi ste enaki.«	A
ničesar ali prav malo ... Začnite pri sebi, za	vraga,	če hočete kreniti na boljšo pot!« »Gospod	A
skorjico kruha, o vinu pa še slišati ne smejo. »	Vraga	hudimanskega!Štirideset let že nosim na grbi	A
Za trgovino ne bo, to se že vidi.	Vraga,	zmožen je, da čofi v kako neumnost in si pokvari	A
čeprav se je major na vse pretege branil ...« »Za	vraga,	menda se ne piše Miklausin?« je vprašal Lovrek	A
pogumna zasledovalca prestrašeno odskočita. »	Vraga,	pozabila sva ga razorožiti,« zašepeče sluga	A
mater in jo še poznam! . / . / stran 222 . /	Vraga	je poznal, pa ne mater... še gospoda samega nikoli	A
stisnem se v kot in pomaknem klobuk na oči. Ni	vraga,	da bi me kdo -- -- A tu je postrežček ...Gospôda	A
ni mi prišlo nič pripravnega na jezik. Kdo	vraga	mi je vdahnil nesrečno misel, da sem ga vzel	A
mojih razgretih možgan? In naposled, -- kaj	vraga	pomeni vse to, čemu me muči, čemu me vznemirja	A
mu je bil nekoč prijatelj in tovariš. ”Ej,	vraga,	Štefan Bratina, kaj si res ti?“ ”Čemu bi	A
pripeljal zdaj kar za dvesto forintov premalo, kajti	vraga,	mislil sem si, če ima človek le količkaj oči	A
mu je izteklo; zdaj bote šele videli pravega	vraga!	Kaj je bilo tega treba?“	A
Trkanje se ponavlja. ”Oh, za	vraga,	kdo je neki?“ zavzdihne gospod Poprtnjak ter	A
ali ne ... In naposled sem pomislil sinoči: kaj	vraga	pa mi je treba, da bi se rval z ljudmi, ki mi	A
prijetnega. Tako izvrstno je znal svoj govor in glej	vraga,	zdaj ga je ponovil na tihem najmanj desetkrat	A
In da bi se spokoril?	Vraga	se bo spokoril na vislicah!Takó bo storil, kakor	A
”Saj tudi jaz ne vidim ničesar! Ne rijte,	vraga!	“- Debel človek, tolsta lica, zalite očí; frak	A
zalile marsikatero okó. ”Pustite me naprej,	vraga!	Jaz ne vidim ničesar!	A
gostov; -- on pa me je začudeno pogledal ... ”Kakó	vraga!	...	A
nanj in izpreleti me in pobegnem ...“ ”Ali kaj,	vraga	...!“ se je začudil in razsrdil gospod. ”Kaj so	A
jih ne mara - ni zrel! Poglejte iz svoje sobe,	vraga,	- kako hočete kurirati to bolezen?S teorijami	A
pomislil Damjan. ”Da je razumel, bi bil takoj ...	vraga	bi bil, prav nič bi ne bil!“ Ves jezen je	A
”Tako mislim.“ ”	Vraga	smo zatajili!Ves stari katekizem od začetka	A
naročju brez težkih misli... Pozabi na kralja, do	vraga	vsi kralji! Kako te je moglo to takó vznemiriti	A
gospod študent, - kakó pridete do tega... kakó,	vraga,	da se klatite po svetu in da pridete napósled	A
svoje glave, svojih rok in nog ni ukral nikomur...	Vraga,	to je nad človekom nekaj nevidnega, kar se dotlej	A
Vstal je bil tudi učitelj. ”	Vraga,	če se ni nekdo peljal tod mimo!“ Spoznale	A
... Ej,	vraga,	kakšna klavrna muzika!“ V kotu poleg odra	A
ne bi omahnil. . / . / stran 195 . / ”Glej,	vraga!	“ Tudi Marta je izpustila.	A
je streznil Stožer in se je zasmejal. ”Kaj	vraga	pa je to bilo?Saj vama ničesar očital nisem	A
s kozarcem po mizi in je vzkliknil. ”Kaj,	vraga,	pa ste začeli?Zdaj pa še politiko sem, še politiko	A
odraslo mladino in za hišne posestnike. ”Kdo,	vraga,	je to napravil?“ je vzkliknil Jošt ter je v	A
Kaj si jo užival?	Vraga	si užival!... Jaz si mislim, da je človeku veliko	A
dolgo povest, ki je ni poslušal nihče. ”Kako,	vraga,	pa živite, če nimate smisla za prav nobeno stvar	A
. / stran 253 . / Če misliš kaj povedati ...	vraga,	saj tudi tebe razodevajo oči, te krmežljave	A
”Tako mislim.“ ”	Vraga	smo zatajili!Ves stari katekizem od začetka	A
tistem hipu je bila Ana pri njem ... Kaj vem,	vraga,	- govorila sta kakor zaročenca in se poljubila	A
Zalesju sem bil menda - ali pa tudi ne ...“ ”Kako ...	vraga!	To boš vendar vedel, kje si bil!	A
Saj sem bil dober risar.“ ”	Vraga,	zakaj pa se nisi vpisal?“ ”Kako?	A
dni smo brali, da prideš. Pa si mislim: Kod,	vraga,	hodi, da ga ni na izpregled?... Micka, liter jeruzalem	A
ustnice so se mu napele, kakor za kletev. ‚Kdo,	vraga	-?𠆍uri so se odprle tiho in počasi, na prag	A
”En sam hlebec na upanje!“ ”	Vraga,	saj ste bogati! Saj vas država zalaga, ko imate	A
so se dokopali do vseobčega priznanja. Čemú	vraga	je treba človeku ravno bradavice?To je nekaj	A
mraz in huda je bila njegova nejevolja. ”Kaj,	vraga,	se klati tod ... kaj, vraga, ima opravila ž njim	A
nejevolja. ”Kaj, vraga, se klati tod ... kaj,	vraga,	ima opravila ž njim moja skrb?... Tako lepa bi	A
mislila sem na ... no, kam? Na kakšen recept,	vraga!	-- Ne veruje več, toliko rečem, gospod ... in to	A
trakovi zadaj in z molitvenikom v roki ... ”Idi,	vraga,	idi - zakaj čakaš name!Idi!“	A
vzdihuje, zavija oči in solze pretaka - pleši,	vraga,	privzdigni krilo!“ Molčala je; in prav resnično	A
pošiljalca in roka se mu je pričela tresti. ”Kaj,	vraga!	“ je zajecljal; pod očmi, še zaspanimi, so mu	A
kakor da bi odgovarjal krivičnemu očitanju. ”	Vraga	vendar, kaj pa je to hudega?Ali sem jih bil	A
prijazno pozdravi, se še ni spečal s teboj ...	vraga	vendar!“ Položila je roki na vezenje ter	A
mize Jerina z globokim, grmečim glasom. »Kaj,	vraga,	pa te je gnalo na Dunaj od egiptovskih loncev	A
začela desna noga narahlo vztrepetavati. ”	Vraga,	kaj je to?“ je vzkliknil in je vstal.”Ali se	A
sem se ozrl; portir je gledal za menoj ... Čemu	vraga	je bilo treba tega vprašanja?...	A
menikom, kako so ukrenili?“ . / . / stran 51 . / ”	Vraga	so ukrenili!To je bila komedija.	A
ob sebi, čemu bi se človek preganjal. Kako,	vraga,	da so mislili name baš ob tem času!- Lenariti	A
neko zakotno vas ... potrpi ... kako mu je ime?	Vraga,	misli si; da mu ne vem imena v temle trenotku	A
resničnim obžalovanjem in natočil je kozarca. ”	Vraga	- kaj pa misliš zdaj?Jaz ne vem čisto nič, kaj	A
Mak se je silno jezil. ”Kaj	vraga,	saj to se da popraviti.Nič hudega ni, kakšno	A
neizrečeno smešne. Treba je par novih - kako,	vraga!	»Nič ni bilo s Heleno!	A
”Saj si rekel sam, da ga ni treba!“ ”Ej	vraga	... kaj nimaš svoje pameti?“ Stopila je korak	A
Tako je, gospod!“ ”Ali	vraga	--“ Dvignila je roko, in njen kazalec je	A
treščiti za vekomaj v brezdanjo praznino -- ej,	vraga,	kdo bi tega ne storil?Ampak o takih rečeh človek	A
našel pripraven prostor, da bi malo legel ...“ ”	Vraga,	Peter, zdi se mi, da sva zašla!“ Prižgal	A
oživlja. Ej, kmetski Golijati uženejo samega	vraga,	če hočejo; ali gorje, če bi ti Golijati popustili	A
Gregoriča, ta jim daje . / . / stran 38 . /	vraga,	ako je razdražen.Nu, tudi drugi Kranjci jim	A
No, saj je že to namen vseh namenov!« »Kaj	vraga!	« vzkliknem začuden.Bliskoma je pri meni profesor	A
»Najprej morava k slavni policiji!« »Kaj	vraga,	« začudim se, »policijo imate tudi?« »Gotovo	A
»Bolan sem!« »	Vraga	si bolan!Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje	A
»Tak si kot roža. Ni	vraga,	da bi se sedaj ne ženil!Pridi k nam kaj pogledat	A
dohtarjev na svetu, da jih kar preostaja.«	Vraga,	ta dva sta mi dobro kurila v moji odvetniški	A
»če te ne poznam, če te nikoli videl nisem?	Vraga,	ta krop je pa vroč!« Čutil je dolgin, kako mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani