Tako je Alena pikro zavrnila gospodarja in segla po časniku, ki je ležal na mizi, ter ga dvignila tako visoko, da je zagradila z njim pot Smrekarjevim pogledom.
Ko je bila sama, se je jezila nad seboj, ker se z vsako besedico ujame in izda, jezila se je na ves svet in na fraze in na laži, ki so edini potni list človeka, da more in sme v takšno družbo.