vihar (101-200)

in za katerega se je povzpela tako visoko.	Vihar	je naraščal, padle so prve kaplje dežja. Videl	A
- pff - - in potem? - Če drugega ne, pride	vihar	in odpihne gosenico, ali pa vzleti metulj.«	A
ogenj - in še isti hip je butnil vanj neznani	vihar	in ga pahnil z zida. Ko se je Matic	A
ulice mokre, da bi v potokih teklo po njih,	vihar	bi ruval drevesa in jih pridno polagal čez ulico	A
ali ni res. Galebji Simon je videl požar,	vihar,	brodolom.Videl je bitko in ladjo, ki je skupaj	A
Videl je čudne stvore na morju in v ljudeh,	vihar	in sončno bleščavo; slepila, ki jih je nastavljal	A
so prišli od daleč, čez hribe, skozi sneg in	vihar,	čez hudournike in skalnate prelaze.On pa jezdi	A
kanoni. In ko so na Velikem oceanu doživeli	vihar,	ki je razsajal štiri dni in noči, in ko jim	A
siloviteje, se je sprevrgel v mogočen obred, v	vihar,	ki ga ni bilo mogoče zaustaviti.Ves ogromni	A
se je pred kratkim izkazal v akciji Puščavski	vihar.	Zajela jih je panika.	A
stran 28 . / položili pred vas tri sredi ceste,	vihar	pa je nastal tak, da ste popadali kakor muhe	A
napajati. Juri pa je iz hrasta, ki ga je bil podrl	vihar,	izdolbel korito, ga postavil v hlev in napeljal	A
in kako trdno se drži listje drevja, noben	vihar	ga ne odtrga.«Svojega najljubšega predmeta pa	A
ni zavedel; kot črviv gaber, ki ga je zimski	vihar	podrl, je ležal na tleh. Z Boštjanom ga začneva	A
delala takšen šum, kakor bi se bližal velik	vihar.	Oglar jo zagleda in se prestraši, ptica leti	A
Stare smreke, ki sta jih podrla starost in	vihar,	so ležale vse križem po tleh. Zdaj pride do	A
breznom visé še vedno zeleneli, mnogo jih je pa	vihar	prekucnil z roba in te so gnile v prepadu.	A
povedal, da pride, zato ga ni mogel zadržati ne	vihar,	ne dež. Mlakarjeva hiša se je skrivala v vaškem	A
Obdajala ga je črna tema.	Vihar	je divjal in fantu se je dozdevalo, da ga pograbi	A
nepremično zrl proti oknu. ‒Zdi se mi, da je	vihar	popustil. Vsi so se ozrli proti oknu in so prisluhni	A
Vreme se je v resnici spreminjalo.	Vihar	se je izdivjal. Oblaki so se začeli trgati.	A
kotu brez besede, je čutil, da zopet izbruhne	vihar,	zato se je opogumil in stopil za dva koraka	A
Drugo jutro ni mogel vstati. Kakor	vihar	je prihrumel kaplar v sobo. ‒Vstani! ‒ je kričal	A
H koncu se je bližal tudi tretji četrt ure.	Vihar	je postajal vedno silnejši.Tako besno je divjal	A
Živeti je hotel, živeti zlasti radi Minke.	Vihar	je zadivjal s podvojeno silo.Drevesa so pokala	A
Duhovi so bili razgreti. Zunaj je bril	vihar,	obrazi častnikov pa so žareli. General se je	A
pomisli na grmiček in na špranjo v dlaki, na	vihar	Jedrtine gore oni dan, ko je nastopilo enakonočje	A
drmljajo po poteh, onkraj gozda se odpravlja	vihar,	da se zagrize v senene kozolce, z dlani se meljejo	A
da ni podoben drevesnemu listu: če ga odtrga	vihar,	nikoli več ne pride na prejšnje mesto; on se	A
veliki jami, ki so jo izkopali po strašni bitki.	Vihar	ali snežni plaz je provzročil takšno pobitje	A
da si hladi in celi rane, ki jih provzročuje	vihar	in lubadar?Solze in leki ne odvrnejo smrti,	A
klicali na Kreki, vpili za vami, a vi ste kakor	vihar	dirjali mimo nas, da bi prej prišli v svojo	A
glave kakor sadje z drevja, kadar ga potrese	vihar.	« »Ne dregajte v oko in zakon!« je nadaljeval	A
vreme. Rekla sta: »Nocoj vreme ne bo ostalo,	vihar	bo in dež!« Gregor Copatka je odgovoril: »Pa	A
jo imam. . / . / stran 7 . / Kadar se obeta	vihar	ali dež, vsakikrat s paše pride domov.Sinoči	A
ta kozolec je nov, takrat je stal še stari,	vihar	ga je podrl ravno tisto jesen in je bilo na	A
Morje zadnjič ni bilo morje, ampak kislo mleko.	Vihar	je na morju, razumete, vihar: podé se divji	A
ampak kislo mleko. Vihar je na morju, razumete,	vihar:	podé se divji valovi!Da mi ne boste spali, sapramens	A
tudi zbor ‒ kako je bil lesen! ‒ dražil ga je	vihar,	ki je cele tri takte prezgodaj pričel besneti	A
Detektiva sta zazijala. Potem sta pa završala kakor	vihar	v tobakiri: »Kaj?«‒ Toda je dejal Pepe, da seveda	A
da je; pokazalo ga je v pravi luči, nastal je	vihar	ogorčenja in smo bili prepadeni, ko smo spoznali	A
prišel v zadnjih dneh taborjenja poleg dežja tudi	vihar,	silen je bil, da je kar drevje lomil, presneto	A
žvižgi, še skavtskega klobuka se ni ustrašil	vihar,	nego mu ga je besna njegova sila odnesla daleč	A
čik. Le eno noč da so imeli slabo: divjal je	vihar,	stegovodji »Jaremu polžu« je odneslo šotor in	A
je zalajal srnjak, sova je zatulila v noč in	vihar.	»To je že od sile,« se je jezil Hudournik kar	A
štiristo let. Tedaj pa je od vzhoda prihrul	vihar	‒ Atila ‒ silni divjak.Pregnal je Rimljane,	A
Oba sta veslala za žive in mrtve.	Vihar	ju je gnal proti otoku.Ko sta bila že prav blizu	A
tla in izginil, da je završalo, kakor bi bil	vihar	potegnil.Kozice so planile kvišku in se hudobcu	A
skalama in padel. V tem hipu je bukev zahreščala,	vihar	jo je zasekano siloma podrl.Padla bukev je Jošta	A
Toda vse zaman.	Vihar	je šumel v vejah, padla bukev se ni ganila in	A
ravnal iz bajte: »Moram za družino, da mi je	vihar	ne vrže na Koroško. Počakaj, kuri in se grej	A
se zdramile gruče, kakor bi na morjé udaril	vihar,	in vsi ti pisani valovi so se zganili in zapluli	A
samotnem drevesu, ki ga je nalomil čez leto	vihar.	Zlezel je v njegove veje in sédel, da bi si za	A
se zopet zleknil iztegnil vrat in bežal kakor	vihar.	Zopet ovinek.	A
roké in se globoko priklonil. »Jahal sem kot	vihar.	Spremljevalcev še ni za menoj.	A
Zgini! Jezdi kot	vihar	in če oba konja pogineta! Vseeno!	A
glava do tal, ljudstvo je zakričalo bučno kakor	vihar	v pozdrav silnemu despotu, ki ga v resnici ni	A
vrtincu priplavalo na pesek. In tedaj je nastal	vihar.	Ves hipodrom se je razdelil v dva tabora: polovica	A
prebodenim srcem pred katismo v areno. Zabesneli	vihar	jeze se je prelil v navdušenje, da se je tresel	A
pastirjev. Izbruhnila je vojska, kakor ognjen	vihar	divja od Dombrovice do Črnega morjá.Samo naše	A
po vojščakih in se valil pod nebo kakor tuleč	vihar.	Krik je dosegel tabor Antov; ti so se odzvali	A
in začel se je hrup. . / . / stran 98 . /	Vihar	je izbruhnil. Poslanci so naglo odjezdili.	A
vzhodu se je začrtala po obzorju črna proga.	Vihar	se je dvigal.Ko bi gnali brod proti njemu, bi	A
»Se Flavij še ni vrnil?« »Bržkone je	vihar	zadržal jadrnico.« Teodori je obkrožil ustnice	A
je vršelo v bojnih vrstah in se točilo kakor	vihar	krog gradišča: »Za njim!Nad Hune!	A
glavami jezdecev se je dvignil gozd sulic, kakor	vihar	se je utrgala hunska konjica z mesta in pognala	A
spotikal se je, Iztok je moral iz bojnega meteža.	Vihar	je ponehaval.Nekaj jezdecev je drevilo za bežečo	A
« Nenadoma se je polegel v Alanki najhujši	vihar,	ost naperjena v Ljubinico, je otopela, želo	A
. »	Vihar!	Potrpi, da si oddahnem.	A
je gojilo srce lepe Alanke. Ko se je polegel	vihar,	se je vrnil Svarunič k starešinam in prosil	A
od posvetovalcev in šla po Iztoka. Navdušen	vihar	ga je sprejel. »Iztok vojvoda, Iztok vojvoda	A
stresal v vodo razsekane obare, da bi potolažila	vihar,	ki je pretil. »Ne pridejo po morju, Iztoče;	A
»Alenčica, oj, vedno si bila taka. Blisk in	vihar	- potem pa solze.Vidiš, otrok, zato se bojim	A
vse plati. Fant po mojem okusu mora priti kot	vihar,	da te kar odnese s seboj, kakor rožico za klobukom	A
moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči	vihar...	« Nato se je veselo zasmejala in posadila	A
jih ni mnogo pod cesarjem. Nosil se je kakor	vihar,	rezgetal prešerno kakor divjak, za gospodarjem	A
v noč in se skril v hosto, dokler ni utihnil	vihar	okrog hiše.Potem sem se priplazil na ovčjak	A
pot. Toda begunec ga je podrl na tla, kakor	vihar,	ki ne vpraša za pot, ter utonil v temnem smrečju	A
umazani rumenkasti hudourniki. Hkrati je privršal	vihar,	ki se je treskoma zaletaval v gozd, lomil drevesa	A
poprej ne pozneje, preživljali hujših trenutkov.	Vihar	jih je butal k tlom, voda jim je spodnašala	A
da je mukoma izdiral noge iz njega. Notranji	vihar	je vrtinčil njegove misli in podiral v sanjah	A
neverjetno skladali z njegovim duševnim stanjem.	Vihar	razsajal je ponoči, z bliski zroč,	A
jedro vesoljnosti - noga! V teh časih, v katerih	vihar	mi komaj še diha v zatišje, gledam rad nazaj	A
šepetale bilke v razoru, ko je gozdove lomil	vihar.		A
vozili vse križem po širokih cestah, skozi šum in	vihar	strašnega Babilona. »Kam, ljudje božji	A
bilo... Prišlo je hrupno in silno, kakor velik	vihar	in bilo je, kakor da se je zamajal strop in	A
živ človek, da sem veja, ki jo je bil odtrgal	vihar	ter jo treščil čez breg. - IX Starec	A
gost spi v grobu že zdavnaj, blagor mu! Silen	vihar	gre preko njegovega groba, on ga ne sliši, vihar	A
vihar gre preko njegovega groba, on ga ne sliši,	vihar	se ne zmeni zanj, ne dotakne se niti bilk na	A
petindvajset let, šel sem naprej, kakršen je bil	vihar,	nisem se ozrl nikamor in nikoli nisem klonil	A
nisva grešila! Kaj je drevo krivo, če ga zlomi	vihar	in kaj je list kriv, če ga odnese veter?Tako	A
preko senožeti. Ali tedaj ga je zgrabil velik	vihar,	vzdignil ga je, lahkonogega, brezdomnega, ter	A
črni in bežali so zmerom hitreje. Pa je prišel	vihar,	nenadoma je prišla noč.Kaj nisem vedel, dragi	A
toliko bolj sem spoznaval, da me je bil položil	vihar	na samoten otok in ne na mrtev prod velike dežele	A
je pihal mrzel veter; nenadoma pa je prišel	vihar	in ko je zjutraj utihnil, se je razpel nad mestom	A
plašča se je doteknil senc. ”Rad sem imel zunaj	vihar,	tukaj me je strah te lahne sapice ... kakor da	A
iznenada naju je bil ob vinu in veselju pozdravil	vihar!	Stresa in maje nama streho nad glavo, steno ob	A
poruši, nikoli ne izruje železnih korenin!“	Vihar	je zunaj, noč je blizu; daj, da si oddahnem	A
pod njimi? Ne kakor dih pomladnje noči, kakor	vihar	poletnega poldneva gre materinska ljubezen.	A
jih spoznam ter jih molim!“ Tedaj je planil	vihar	iz višave, udaril črn in grmeč iz tišine, vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani