vihar (201-300)

razmetano goreče snopje, v katero je bil udaril	vihar	in ga vzdignil do nebes, nazadnje je vse neizmerno	A
se godí, da je mast žaltava in cuker dražji!	Vihar	žanje gozdove; bilka nima pravice, da bi se	A
stran 156 . / Velikokrat sem bil že doživel	vihar	v gozdu, skril sem se pod gosto grmovje in sem	A
jih zlagal na kup ter sem bil vesel, da mi je	vihar	klestil najlepše veje in mi jih metal pred noge	A
z vesoljnostjo pred najinimi odprtimi očmi.	Vihar,	ki je podil mimo naju ure in dní ter jih trgal	A
-- Saj ne moreš vstati, Nina, in	vihar	je zunaj ... -- Odpri okno!Tam stoji že tako	A
--	Vihar	je zunaj in trka na okno ...Zatisni oči, Nina	A
--	Vihar	je odprl okno, Nina. Nikogar ni; vihar je	A
Vihar je odprl okno, Nina. Nikogar ni;	vihar	je odprl okno, njegova roka je bila, ki je segla	A
ljubim ... Nič se ne boj, Nina; kmalu bo utihnil	vihar,	še to noč, in zvezde te bodo pozdravile ...	A
spominu na predrzno upanje ... Kmalu bo utihnil	vihar;	in kadar bo zunaj topla mirna noč, boš vstala	A
spomladi; tiho je bilo; še ponoči je stresal zemljo	vihar,	zdaj so bili na nebu tenki beli oblaki in se	A
stokala, ker se ji je zdelo, da buči zunaj kakor	vihar	in da drdra mimo neprestano vrsta težkih vóz	A
-	Vihar	je prišel popoldne; na vrtu, v gozdu je stokalo	A
kolikor je ni bil izrval in razmetal jesenski	vihar,	je rasel mah; okna so bila tupatam zadelana	A
Metka, ob tej sveti uri? Zunaj pa je noč in je	vihar	in Bog vedi, kod vodi pot, po ravnini, mimo	A
mestom; dež ga ne izpere, sonce ga ne popije,	vihar	ga ne razmakne.Morda je sonce tam visoko, tam	A
. / . / stran 242 . / Ali planil je silen	vihar,	razgnal je oblake, ugledali smo sonce in ugledali	A
morda včasih nalašč sunem med vrtince, nalašč v	vihar	... lahko je, da se nalašč ognem bregu -- če bi	A
Daljši in višji so bili valovi, ki jih je gnal	vihar	preko mračnega polja. Kakor za kazen in v	A
sem ostal zdrav in vesel; zakaj mevžo zaluči	vihar	ob tla, krepkemu fantu pa samo lica opere ...	A
odprla vsa okra in bi bil bruhnil v cerkev silen	vihar.	Ljudje so padali v gneči in vstajali, ženske	A
srpana. In tedaj se je zgodilo, da je prišel	vihar	ob belem dnevu, velik in silen; usula se je	A
da ni ostalo ne bilke več, gozd je porušil	vihar,	kakor da bi ga z britvijo obril in hiša je pogorela	A
hropeč. Skozi duri, skozi razbita okna je vriskal	vihar.	Črni oblaki so bežali po nebu, na vzhodu je vstajala	A
in vinu, kakor snopje, ki jih je bil razmetal	vihar	po njivi.Tako so spali do večera.	A
da se pooblači to jasno nebo in da se vzdigne	vihar.	« Na durih je zapraskalo.	A
ga je trdno za obe roki. »Ostani, ne hodi,	vihar	je zunaj in mrzla je noč!« »Zbogom,	A
teta Agata: zato sem se napravil, ker je zunaj	vihar	in ker je mrzla noč.Že me kliče za goro; zbogom	A
razprostrte roke. Marko je planil v prešerni	vihar.	VI	A
je poljubilo s srcem. Kadar pa buti v vrata	vihar,	jih odpre siloma in sunkoma nastežaj, da zaječe	A
več. Kakor čez noč je planil preko nje vroč	vihar,	hujši od kuge in vojske.Kjer je bilo še zvečer	A
senc podobno mrzlemu dihu, ki ga pošlje zunanji	vihar	skozi špranjo ob oknu na posteljo lenuha.Potrudil	A
ker jih je bil na kopico nagrmadil zunanji	vihar.	Njegovo resnično življenje je bilo vse drugjé	A
Tri leta kvečjemu! Pa živi kakor	vihar,	ponočuje, ljubi ... in kakor sem gledal in iskal	A
sežnjev višjega od mene, je pravično, da ti bije	vihar	v obraz, ko sedim jaz za pečjo in srebljem čaj	A
križpoti, kolovoze, steze in strmine, v dež in	vihar,	v blato in brozgo, v meglo in mraz in v žgoče	A
najmanjšega vetrčka, - a moje življenje je sam	vihar!	“In vendar se mu je roka tresla, ko je odpiral	A
obadva skupaj pa bi bila močna, da bi vaju noben	vihar	ne podrl.Tako si zdaj mislim, kadar se spominjam	A
otroški up v prihodnost. Zato pač me je bil pahnil	vihar	v ta temni kraj ... Zgodilo pa se je, kakor	A
je bučal veliki zvon, kakor da bi se bližal	vihar.	Hodil je z dolgimi koraki, mudilo se mu je	A
Ho, le vkup! Kot	vihar	gre po deželi klic, slovenska kmetska vojska	A
štirje vitezi jezdijo na vrancih! Ho, kot	vihar	valové na lahnih krilih, vetrovni oblak jih	A
pravkar napolnila njegovo sobo. Prvi poletni	vihar	je divjal nad Tolminom, tolkel in bobnel težek	A
in blizu pred očmi. S silo je moral krotiti	vihar	v svoji duši.Nemo je čakal uradnik njegove besede	A
je krenil na pot proti Gorici. Snežilo je in	vihar	je strupeno vlekel.Preden je odšel, je bil izpil	A
sam pri sebi, »kar sámo me žene. Pa bo vstal	vihar,	ki nas na sto in sto ponese. Takrat, Gorica	A
od Gorice čez Benečane in se gnala v hribe.	Vihar	je ruval drevje, hudourniki so trgali pota,	A
Ni bila. . / . / stran 369 . /	Vihar	je prevpil zvonove ... PREDZADNJE POGLAVJE Čudno	A
od dvajsetega na enaindvajsetega je šel prvi	vihar	čez Gorico.Sesul se je v toči in tresku.	A
skozi saje, ne pa skozi megleno kopreno. »	Vihar	bo!« je ugotovil Ude. »Saj sem vam rekel, da	A
Vaterlandu prebral, da je v Trstu pustošil takšen	vihar,	da je potopil sedem ladij.Veliko škode je naredil	A
piramida, triangulacijska točka, a jo je odnesel	vihar.	Sicer pa se više ne da priti, ne naprej ne nazaj	A
jeklenimi vrvmi v tla, da ga ne bi odnesel kakšen	vihar,	prav tako pa sem pripravil že prej debelo bakreno	A
piramido, ki pa ni stala dolgo časa tam gori...	Vihar	jo je hitro odnesel čez Severno steno...Če bodo	A
bodo hoteli koga tožiti, bodo morali tožiti	vihar...	« »Pa boš šel pričat, če bo treba?« me	A
pot!« Vzel me je v naróčaj in grozen piš in	vihar	me je sprejel v sredo svojo.Angel pa je uprl	A
moral stokrat posaditi na zatožno klop. Ves ta	vihar	pa se ne kaže na zunaj; predsednik Ambrož je	A
Rahlo nas je vzel v naróčaj in potem kakor	vihar	krenil med svetovi v večni eter.Iz dalje se	A
komur je pa dana, tega pretresa, kakor pretresa	vihar	gozdove na gori!« V svoji neprevidnosti	A
kakor bi jo bil otresel in pretresel najsilnejši	vihar	puščave.Pričela je solze točiti hruška Gospodična	A
Življenje mu je temna noč, po kateri razsaja	vihar	in v kateri so se vesoljnega obnebja svetle	A
trudil med vročim poletjem. Kakor bi jo bil	vihar	raznesel po deželi, tako jadrno se je razširila	A
celo noč. Tukaj strašita morilca, in kadar tuli	vihar	okrog kastela, tulita onadva iz te sobane.Ni	A
vendar nisva bila sama v tem samotnem kraju.	Vihar	je bil podrl, in sicer ravno pod stezo, bukovo	A
zadaj v hrbet ter ga pognal s sedla. Mi pa kakor	vihar	čez njega, da so ga pozneje komaj iztaknili	A
so prepregli čez in čez neba obok. Zatulil je	vihar	in bliskoma napolnil vso dolino z grozonosnimi	A
človeško življenje! Kakor list, ki ga strga	vihar	z veje ter ga zanese bogve kam.Kdo povprašuje	A
misel mi je prišlo, da je bil pred nekaj dnevi	vihar,	in morda mu je kje odlomil vršiček.Stopim torej	A
drevesca. Pa je imelo še oba vršiča, in hvala Bogu,	vihar	mi ni bil napravil nič škode. Vtem sta prišla	A
Ura, Kravata, Bes in Mehur, šofer Žaga Stegno,	Vihar,	Podočnjak in Ledvica, zvesti Wartburg pa Guma	A
se je Francetu primerilo. Po Trlepu je grmel	vihar	in fanta sta se mu smilila.Misel, da se ju je	A
stok in jok togotnega morja, ki ga biča in davi	vihar	in razburja njegove skrivnosti polne globine	A
višje in višje vstajale v njem, so bežale v	vihar	in so se borile, borile. Ampak kar mu je vrelo	A
ponižujočim studom, ter je razsajal strašanski	vihar	v njegovi začudeni, prestrašeni duši in zunaj	A
na oltarju zagorele, orgle so zabučale kakor	vihar	po tihem mraku, slovesna maša se je začela	A
Strašno vreme se je prignalo po morju, grozen	vihar	je gnal valove, visoke ko hribje: barka se je	A
ko zibel. Brodniki so kleli in se rotili, ker	vihar	ni hotel ponehati.Takrat še ni bilo velike nevarnost	A
»Zdaj ni več pomoči. Vrvi in platna nam je	vihar	potrgal, ne vidimo več, kam barka leti.Priletela	A
pomoč prosil. Ravno o polnoči je bilo, ko je	vihar	začel pojemati; megle so se jele razpotegovati	A
rojih in njih perje je poblestevalo, kakor bi	vihar	podil in razganjal od sonca osvetljene oblake	A
mu je bučalo, kakor bi drvel skozi najhujši	vihar.	Srce mu je bilo, da ga je čutil prav v grlu	A
Bela pa je mirno nadaljevala: »In kakor odnaša	vihar	raz kočo cele plasti strehe, ko jo je bil enkrat	A
podsonca. . / . / stran 189 . / Od tam je	vihar	raztrgal zaplate cvetočega neba, jih razmetal	A
Od napornega veslanja, še bolj pa od groze.	Vihar	je od trenutka do trenutka naraščal in še preden	A
Brest je obmolknil. Pojenjal je pa tudi	vihar	za nekaj hipov.Z jezera so se pa razlegali obupni	A
od vseh strani butalo jezero in se zaganjal	vihar.	Brest se je bal, da kolišče ne vzdrži.	A
Toča je ponehala. Jezero je pa še vedno burkal	vihar	in razpenjene valove so osvetljevali bliski	A
sem hrumelo, kakor bi se bil od nekje odtrgal	vihar,	ki vse podira pred seboj. Lisjaka in Karpa je	A
svojega ognjišča kakor mogočen hrast, ki ga noben	vihar	ne more treščiti ob tla. Jezerni in Zorni je	A
ČRNOLASI VZHODNJAKI 170 ČAROVNICA MEDEJA 182 KRATEK	VIHAR	195 GOLOBRADI TUROVCI 208 PRAZNO OBZIDJE 222	A
naj se potem spoprime z vzhodnjaki! Naj jim	vihar	razbije ladjo!Črnuhom! Ostrorogi bi bil najrajši	A
zatisnil očesa. . / . / stran 195 . / KRATEK	VIHAR	Gosta megla je ležala zjutraj nad Velikim jezerom	A
goščavah. Koj za njim je prihrul od Brda sem bučeč	vihar.	Nekaj ptičev, večjih in manjših, ki se niso	A
. / Drevake spodaj ob pristajnem mostu je	vihar	premetaval kakor lešnikove lupine.Troje se jih	A
Velikemu jezeru bližajo mračni dnevi in kratek	vihar.	Potresala se bodo kolišča in trepetali bodo njih	A
se razveselili, da jo je morebiti raztreščil	vihar.	Pa so kaj kmalu sprevideli, da se motijo, Težka	A
smo jo morali potegniti, da nam je ni razbil	vihar.	Še na morju ni bila nikoli v taki nevarnosti	A
prvorojenca, preden se bo utegnil vrniti. Naj	vihar	raztrešči črnolascem njih pisano ladjo, nje	A
potresalo, kakor ga doslej ni majal še noben	vihar.	Njegovi bojevniki so se pa budili šele iz spanja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani