nova beseda iz Slovenije

vihar (301-400)


tanek piš po košatem smrečju; kadar pa udari      vihar      iznad strmih robov v temno dolino, tedaj škriplje  A
vprašanje, ki sem ga že sam sebi stavil. Kadar      vihar      pojenja, vidim v daljavi za seboj svetlo luč  A
v resi poroditi kakor divja, neumna žival in      vihar      bi ti bil boter in sova bi ti bila pela pesem  A
/ stran 41 . / SEDMO POGLAVJE Potihnil ti      vihar      ni v prsih boja; le hujši seje zbudil črv nekdanji  A
»Pet palic!« kriče Višnjanje. Ko se      vihar      poleže, višji sodnik Zaropotaj pa usede, kar  A
da danes je treba prej domov gnati, ker bode      vihar.      Oni prekogorski pastir kmalu izgine s svojo  A
tudi na samoti. . / . / stran 4 . / Da bi ga      vihar      predaleč od doma ne prehitel, požene Stoklas  A
potegnite. Za nocoj se ni bati ničesar, dokler je      vihar.     Vendar kadar potihne, potem ne smemo biti brez  A
ljubljeni Alberto, Alberto, o ‒ o!« Zunaj buči      vihar,      dežne kaplje udarjajo na okno, ona pa nasloni  A
možu, ki je ob morju kočo imel, pa sta prišla      vihar      in povodenj; vihar je možu dom podrl, povodenj  A
kočo imel, pa sta prišla vihar in povodenj;      vihar      je možu dom podrl, povodenj ga je odnesla v  A
premisliti stvar in ne prenagljeno delati. Kakor      vihar      je Anton zdirjal po mestu s prisego, da mora  A
treba iti h kakemu bolniku, zapazi šele, da je      vihar      in dež zunaj, vendar pravi: »Naj bo, božja volja  A
Šrajbarskemu turnu, ne zmené se veliko za dež in      vihar,      ki mu je okoli ušes pihal.Nedaleč od grada je  A
Dolina se zagrne z neprozorno temnosivo odejo,      vihar      pribuči od juga in severa.Pod zrakoplovom šumi  A
kamenja in dračja ter podmleli mnoga poslopja.      Vihar      je razkril strehe in vrgel na tla veliko sadnega  A
ljenje.« Prav tako se je završil ta ženski      vihar      in hčerina volja je zmagala. Zdaj sem bil pa  A
ko nisem prekoračil danega navodila. Ženski      vihar      ga ni spravil iz ravnovesja, in molčal je kakor  A
Obe ročici divjata v moji bradi. Ko      vihar      otroške jeze najhuje razsaja, stopi mati kakor  A
zapazim meglico na nebu in povem, da se bliža      vihar      z bliskom in treskom.Tedaj obrneva hojo oprezno  A
Mišévim vrhom. Zgoste se nad nami v črn oblak in      vihar      pritisne in zarjove, ko ravno prispejemo pod  A
Ako pa krmilar ni kos svojemu poslu, ako celo      vihar      pritisne na valove, tedaj so tisti osredki jako  A
hipu zahrešče nad nami vrhovi starih bukev,      vihar      zarjove in na vseh straneh se zabliska ...Blisk  A
odgnal hude ure, ampak čez malo časa zatuli      vihar      in trdo zagrmi, da so kar zašklepetale šipe  A
/ . / stran 98 . / ni prevleklo. Buhovim je      vihar      raztrgal streho, da je voda udarila skozi strop  A
se tresli kakor listje na košatem drevesu, če      vihar      privrši.Le Mirko je ostal neustrašen.   A
kolikor na žlico medu!’ ‚Kdor veter seje, bo žel      vihar,     ’ pravi sv. pismo, katerega so, kakor je videti  A
kaj pomeni bela meglica; ne dolgo in dvigne se      vihar,      zbudé se valovi, in tedaj bodi ti milostivo  A
Julieta okna zapira. Čas je bil, vzdigne se      vihar      in siloma zaloputne vrtna vratca za mano.Julieta  A
O blago bitje!      Vihar      pod nebom divja, pokojno je v tvojem zavetju  A
pozna. Neko noč se je pripetilo, da je izruval      vihar      nedaleč od Logarjevih nekoliko najlepših bukev  A
hrib, da se je tresel kakor mrzličen bolnik.      Vihar      je metal vrečo gor in dol, sem ter tja, da so  A
izgovarjanju in beži proč iz društva, kakor da ga drvi      vihar.      Popoldne sedé fantje in dekleta po krčmah in  A
že na naši žalostni zemlji ‒ naenkrat zabuči      vihar      skušnje in zagrne vse te sijajne prikazke  A
samo majhen možiček, ki me lahko odnese vsak      vihar      gorá ... Počakaj, Menica, da si izmislim zvijačo  A
naglo podile mimo koče. Dvignil se je silen      vihar,      ki je strašno zatulil vseokrog, da se je potresala  A
splahnele takoj, ko so padle na zemljo. Tudi      vihar      je potihnil in od strmih skal je vel mrzel,  A
To je bilo 23. junija dopoldne. Kot      vihar      je završalo po vsem Loškem potoku, da se bo  A
Opazuješ naravo, sneg in mraz, dež in sonce,      vihar      in topel jug. Živiš, cviliš, glodaš in skačeš  A
govorila odločno in brez strahu. V njem je divjal      vihar.     Strašno je imel rad to strastno ljubico Kristino  A
Zavihteli so se na konje in jahali po slabi poti.      Vihar      in dež sta jih spremljala.Nad Enžičevim lazom  A
pripovedoval, koliko je videl srn in jelenov, kje je      vihar      podrl jelke in bukve, kakšna so pota in steze  A
večnozdravi želodci. Sonce, veter, sneg, dež,      vihar,      nočne zvezde in oblačno noč, vse to vidiš in  A
nebu pa so se podili temni oblaki. »Bliža se      vihar,     « je mrmral Juri.»Oblaki napovedujejo grom in  A
potikajo po mojem ozemlju, napovedujejo meni      vihar.      Treba bo, da pravočasno kaj ukrenem; samo da  A
močnejša kakor vsak meč, vsaka trdnjava in vsak      vihar,      je volja pravega moža.« »In kako se zoveš?«  A
njegovo uho. Juri je poskušal pomiriti nastali      vihar.     Sodil je, da njegova zmaga ni popolna in stanovitna  A
Premu. Vedel je, da bo vojna proti njemu kakor      vihar,      a ta vihar da bo trajal samo malo časa. Vsem  A
je, da bo vojna proti njemu kakor vihar, a ta      vihar      da bo trajal samo malo časa. Vsem, ki se udeleže  A
je ravnokar še bežalo, mu je sledilo. Kakor      vihar      je pridrvela ta četa na nasip in se zagnala  A
pol se zapro in odpro, kakor bi jih pograbil      vihar.      Gregor se še čemerneje namrdne.   A
močna sapa šumi po listju in že se oglaša grom.      Vihar      plane iz gozda in debele kaplje bijejo po hišah  A
»Ne!« je zatrjeval žalostno organist. »     Vihar      je zunaj, vihar šumi!« »Ali si pogledal, ali  A
zatrjeval žalostno organist. »Vihar je zunaj,      vihar      šumi!« »Ali si pogledal, ali si natanko videl  A
življenje,« ‒ bi dejal. »Prvega zgrabi, kakor      vihar      jesensko listje, suče ga v vrtincu in ga tele  A
vzklika za njim: »Živela Ugoslavija!« Kakor      vihar      polje navdušenje od leve in desne, kakor reke  A
planil skozi vrata in bežal po stopnicah kakor      vihar.     Glejte, tole rokavico je izgubil!«   A
kateremu se nikamor ne mudi, pelje naprej kakor      vihar.      »Dodeljen sem pisarni regimentnega štaba,« pripovedu  A
zadaj črni oblaki in hrasti, ki jih je upognil      vihar.     Pardon!   A
čustva, velika kakor skale, ki jih premika morja      vihar,      ko nam vro misli v kopici slasti in hrepenenja  A
mimogrede to, da ne znam jahati. Naše srce je kakor      vihar,      ki tuli pod nebom sem in tja. Zato tudi mladina  A
‒Tisto lipo, ki je bila votla, je polomil      vihar.     Zdaj je že več let od tega!   A
čustva, velika kakor skale, ki jih premika morja      vihar,      ko nam vro misli v kopici slasti in hrepenenja  A
mimogrede to, da ne znam jahati. Naše srce je kakor      vihar,      ki tuli pod nebom sem in tja.Zato tudi mladina  A
svetlobni zid in se je v čelnem polju vrtinčil      vihar      spačenih predstav, ko se mu je zdelo, da skozi  A
obkroženo je s spanjem... (William Shakespeare,      Vihar)      1.Ledene sanje Zagatna tema, nekje v dalji  A
novi svet, kjer biva takšen rod! Shakespeare.      Vihar.     « »Kaj Vihar!« vzklikne Iksia.  A
Vihar.« »Kaj      Vihar!     « vzklikne Iksia.»Nagrada, kje je nagrada, ki  A
le snovanje narave same... William Shakespeare,      Vihar.     « Čakajoča evianska množica še vedno vztraja  A
šepne v uho, a v njenih možganih odmeva huje kot      vihar.     »Uniči ga, dokler je še čas.  A
nisva usojena!« mu zakliče medtem, ko začne      vihar      spet razsajati z najhujšo močjo in se nekje  A
varneje. Kaj če me na pohodu preseneti snežni      vihar?     Ne vem, ali bi se pri vsej opremi, ki jo imam  A
ozirali za lepimi ženskami, vzdigovale so pravi      vihar      žvižganja, vzdihov in podobnih izrazov občudovanja  A
ksernijeva ploščica . / . / stran 298 . / 9      Vihar,      ki je divjal vso noč čez puščavo, je zasul s  A
obiskoval na svojih zvezdnih popotovanjih, magnetni      vihar,      ki je vrtuljil plinske gmote, travnik sem opazoval  A
polagoma razjedli in okrušili dež in sneg in      vihar.     « »Najslabše je mestno zidovje okoli nemške komende  A
pred očmi in tako pusto v glavi, kakor bi bil      vihar      vse misli pometel iz nje.Ne iz premisleka, ampak  A
še v istem hipu pritekla, ji plačal in odšel.      Vihar,      ki je pustošil v kavarni, se je pomiril. Vsi  A
rekel Franček, ki je v ozadju opazoval ves ta      vihar.      Tokrat je bil šef trden kot skala.  A
»Saj sem vedel.      Vihar      v mestu ... pri babah ... še vedno traja,« je skomignil  A
morali, od kje zaboga prihaja ves ta virusni      vihar.     « »Ampak,« sem rekla, »saj je Blanka vendar mrtva  A
Mirno kri. Njegov      vihar      se je polegel.Popuščajo mu ventili, je pač v  A
otepala cunje v naročju in v možganih sem imela      vihar.      »Kdo ste?«   A
nameri se na vraga. ◆ Kdor seje veter, žanje      vihar.      ◆ Kdor si je pokvaril želodec, hvali zmernost  A
Vinski ključ vse odpira. ◆ Visokim smrekam      vihar      vrhe lomi. ◆ Više ko si, bolj si izpostavljen  A
kakor mu je bilo naročeno. Takrat zašumi kakor      vihar      in kralj vseh kač zamahne s tako silo pred vhodom  A
dokaj neokusen način. Nenadoma se je dvignil hud      vihar      in ladja se je začela močno zibati.Tedaj je  A
me zalili valovi navdušenja, nato sem zašel v      vihar      oboževalk in prišel ves razgret domov, kjer  A
dnevu, ko je v La Mancheu divjal nepremagljiv      vihar      in je »Times« izšel z velikim naslovom: »Kontinent  A
Bivši me molče opazuje. Slutim      vihar.     Spet nalahno in nakratko pokimava.   A
Zavre v prsih. Vzkipi v      vihar.     Kdo soli pamet o psihologiji otroka!  A
Tam ne tulijo volkovi pozimi pred kočo in      vihar      se ogiblje umazanih, strahopetno stisnjenih  A
ljubil tuljenje lačnih volkov pozimi, ljubil je      vihar,      kadar se je silen, divji in togoten gnal preko  A
Gozdovi so šumeli, grmeli kakor sto slapov. Divji      vihar      se je valil od visokega neba in se gnal čez  A
veličastni vitezi stoletnih šum; ni jih omajal      vihar,      ni jih razdejal blisk, mogočno širijo veje,  A
stari, plemeniti junaki se rušijo na tla. Majhen      vihar      se vzdigne, kadar zažvižgajo veje v zraku, gozd  A
rešiteljica ubogim dušam, preganjanim od nesreče.      Vihar      v srcu je potihnil kakor hipoma; misli v glavi  A
Na morje vidim in na gozdove. Zunaj je      vihar,      bliska se, oblaki se pode po nebu.Morda je jesen  A
Videti je bilo, kot da bi v notranjščini divjal      vihar,      ki je vse razbil in razmetal po prostoru.D'Artagnan  A
Prišel je odločilni večer. Zunaj je divjal      vihar      in mylady se je tolažila s tem, da je nemir  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA