Dan se je nagibal, neurje se je sicer poleglo, a lilo je in lilo, da me ni čisto nič mikalo iz bajte. »Kar tule boš,« je razsodil Nejc, nataknil krive cokle, kovane z nasekanci, ogrnil čez pleča ovčjo kožo in se ravnal iz bajte: »Moram za družino, da mi je vihar ne vrže na Koroško. Počakaj, kuri in se grej!« Cokle so zapele in zaropotale po kamnih.