A tedaj se je Iztok v hipu okrenil na konju ‒ bil je že blizu mete ‒ puščica je švistnila in predrla kragulja s táko silo; da se je utrgala verižica, in ptič je padel s prebodenim srcem pred katismo v areno. Zabesneli vihar jeze se je prelil v navdušenje, da se je tresel v temelju silni cirkus. Iz lož je deževalo lovora, dvorjanke so posule zmagovalca z ruticami, pretkanimi z zlatom, in Irena je s plamenečim veseljem na licih šepetala: »Hvala tebi, Kriste, a tebi, sin naroda moje rodnice ‒ poljub!«