nova beseda iz Slovenije

veter (301-400)


večer oddaljeno petje pijanih fantov, topli      veter      bo prinesel besede, ki bi lahko bile namenjene  A
Najhujše težave pa so nastale v slabem vremenu.      Veter      je premetaval ladjo in valovi so oblivali klop  A
ne zgoraj, pogleduje tudi v oblake, nosi jih      veter,      ujma se pripravlja, vsak hip bodo nebeški popotniki  A
Sredi noči sta vroča stala ob oknu, pomladni      veter      ju je hladil, gledala sta zvezde.Vsak ima svojo  A
potoval je skozi neko mrzlo deželo, bril je      veter,      ali sem v Rusiji? je pomislil, to ni Kitajska  A
bilo je lepo, kajti zunaj je zavijal pomladni      veter      in mlinska kolesa so se vrtela v prazno.   A
dihanje, tudi ona njegovo, skozi odprto okno je      veter      prinesel moške in ženske glasove, prešerni smeh  A
ki so tekali med njimi, jutranji pomladanski      veter      pa je na vse strani odnašal tudi vpitje, krike  A
- Skozi nosnice vonj po smrekah,      veter      daljnih dežel, vonj tvojega telesa, skozi ušesa  A
meščeva svetloba, kakor se bliska v njenih očeh,      veter      je bil, pomisli; Simon, je bil to veter? nikogar  A
očeh, veter je bil, pomisli; Simon, je bil to      veter?      nikogar ni bilo, reče Simon, bil je, reče Katarina  A
ljudje vlačijo čez pol Evrope, skozi dež in      veter      in blato, kakor se vlačimo mi s svojimi kanoni  A
razpotjih. Mesec dni je trajalo naše tavanje skozi      veter,      dež, sneg, plundro in blato, prenočevali smo  A
ki se je zelo počasi, kot bi jo premikal kak      veter,      obrnila proti meni.V rjavkasti barvi je stal  A
ulica, kjer sivi tlak. Na koncu nekaj premika      veter      in to je edino gibanje, ki ga čutiš, tisti list  A
stekle po licih. Ko bi stekle, bi jih sušil      veter      z vonjem po pokošenem žitu, po toploti žive  A
zadaj za očmi, zdaj stečejo po licih in topli      veter      z vonjem po žitu jih suši.Ko sklene roke in  A
seboj, navzdol naglo, skoraj neslišno drsijo.      Veter      pregiblje krošnje topolov, grozdi belih akacij  A
pekarno je tišina. . / . / stran 134 . /      Veter      pregiblje krošnje topolov, nekje zgoraj ob toku  A
okna se vidijo luči železniške postaje, včasih      veter      prinese hreščeči ženski glas iz zvočnikov, ki  A
vidijo tudi luči železniške postaje, včasih      veter      prinese hreščeči ženski glas iz zvočnikov, ki  A
suhega gabra, ki se je nagnila nad naju, ko je      veter      zašelestel skozi jesenske posrebrene liste.  A
nikoli niso začeli uporabljati. Severovzhodni      veter      je tako močan, da se valovi prelivajo čezenj  A
ANGELA Nad vrhovi pohorskih smrek zavija      veter      kot nesrečen in samoten volk.V neenakomernih  A
dvigne se nad zametenim grmovjem ob robu jase.      Veter      vleče s seboj čez nagnjeno čistino snežno meglico  A
pod napuščem in gledata v brezpotje pred hišo.      Veter      volčje zavije zadaj na hrbtastem pobočju, odtuli  A
vidi, njen obraz je zavit v rdečo kopreno.      Veter      nekajkrat strese hišo, zatuli, zavije, potegne  A
nekaj, kar se mora zgoditi. Sliši bučanje, njej      veter      buči kot morje, ki ga ni nikdar videla.Za oknom  A
oljenko v rokah. Za njegovim hrbtom pojoči      veter      nosi plešoče snežinke v soju tresoče svetlobe  A
Zaspal je, reče Anica. Oni se obrne in gre skozi      veter      in sneg nazaj proti staji.Po nekaj korakih se  A
postelji in si nagrabi kup slame pod glavo.      Veter      bobni po položnem pobočju čez hrbet hriba.Oko  A
zakrivljena, sledi ji do vrat in v vežo, kamor      veter      potegne oblak snega.Anica z mirno roko jemlje  A
pojemajoči svetlobi posluša vse šibkejše dihanje.      Veter,      ki bobni daleč po dolini.Moški v staji leže  A
in se ozre čez vrhove smrek, ki jih pregiblje      veter.     Buči kot morje, v valovih se spušča njegovo bobnenje  A
prsti dotika regratovih cvetov, ki jih pregiblje      veter.     Med nenehnim, nežno bebljajočim samogovorom boža  A
zavlada tišina brezčasja, da umolknejo voda,      veter      in nebo, v mestu, ki se imenuje Ljubljana, jih  A
že nekaj dni suho in toplo. Vsi so čakali na      veter      z reke. Morda prinese nov dež, a potem pride  A
odmeve razburkane glasbe, ki jih je prinašal      veter      v pokopališki mir, in čakal na svojega klienta  A
Gradnik je na obali reke, kjer vleče hladeči      veter.     Od mesta prihajajo sunki glasbe.  A
kot ščiti, zmeraj so trdno stisnjene, zato da      veter      ne more skoznje.Bretonec P.J. Helias pa trdi  A
bili prosojni, z reke je vel prijazen hladen      veter.      In drevje je zelenelo.  A
Sedela sta v polmraku in pila čaj.      Veter      je prinesel nekaj bluesa iz lokala na ulici  A
bili prosojni, z reke je vel prijazen hladen      veter.      In drevje je zelenelo.  A
poleti nagi ležijo na postelji in čakajo na      veter      z reke; tukaj nekateri tečejo.Obsedel je v kavarni  A
tako vzhičen ... / ko je v njeno okno udaril      veter      / in me je morda prepoznala./ Lahko noč, je  A
nasul v kozarec. Mokra reč, ki jo je prinesel      veter      po reki navzgor, se je razlezla v vse ulice  A
gibanju. Pesek je bil vroč, z morja je potegnil      veter.     Gregor je ležal na hrbtu in gledal, kako počasi  A
premaknejo, potem zašuštijo in od zgoraj zapiha      veter,      da ladja pluje še hitreje. Vsi gledajo  A
/ Petindvajseto poglavje ZAHODNI      VETER      1.   A
je avgust, njegovi zadnji dnevi. Suhi zahodni      veter      s kontinenta je načel vročo in vlažno kupolo  A
Prodajala je drobne zvežčiče.      Veter      ji je dvigoval pšenične slovanske lase, ki so  A
Nad ulicami je zvečer lebdeč topli zrak redčil      veter      z Atlantika.Svetlo nebo je trepetalo nad nemirni  A
Peter. Za njim kaže ekran smeti, ki jih raznaša      veter      na Peti aveniji.Stanovanje je manjše, tudi okna  A
ah, slovanska . / . / stran 237 . / duša.      Veter      je prinašal zvoke trobent, bobnov, potem harmonike  A
kontinent, prehuda stisnjenost duš, ki jih atlantski      veter      ni mogel raznesti. Galebi so se spreletavali  A
Stal je med žalostnimi brezdomci, ki jim je      veter      razpihaval štrenaste lase, med njihovimi praznimi  A
prazniki, čez pokrajino je potegnil mrzel zimski      veter      z dežjem in množica pred predorom se je začela  A
sem iz neke evropske alpske globače, tam je      veter      zavijal drugače kakor tu ob oceanski obali in  A
minljivi leseni križ, ki ga bo kmalu podrl zimski      veter.     .. ki je odnesel tudi njegove nočne klice v neznanem  A
poganja liste... rajska dolina, kjer piha topel      veter      in odnaša preteklost in daljno domovino v pozabo  A
prazni hiši, kjer skozi okna vleče in piska      veter.     Piše o farju, ki jih je vse uničil, da so berači  A
nekako je nihala, na nekaj je bila obešena,      veter      jo je premikal ali pa jo je ovohaval pes, poganjal  A
/ stran 5 . / podobnega. Če jo je premikal      veter,      ovohaval pes, poganjal človek ali kaj, je nihala  A
smeli, zroč smrti v obraz. Pozno zvečer je      veter      prinesel oddaljeno bobnenje.Zdelo se je, kot  A
sredi dneva ležala na postelji in poslušala      veter,      ki se je zaganjal v leseni hodnik, gledala novi  A
Pripovedovala je o šumenju pohorskih smrek, kjer se      veter      ne zaletava tako, kakor se zaletava zdaj v leseni  A
Skušal sem si predstavljati, kako poje in buči      veter      zgoraj na Pohorju, kjer so neskončni gozdovi  A
ona včasih pokrila čez glavo, kadar je bučal      veter.     Jaz pa se pokrijem, kadar se premakne tista os  A
hodniku nad dvoriščem čisto drugače, kot poje      veter      med pohorskimi smrekami, kjer tako buči, da  A
parku brez sleherne misli. Topli februarski      veter      je talil sneg, da je tudi v tem večeru teklo  A
kakor v tistem praznem stanovanju, kjer se je      veter      zaletaval v leseni hodnik.Začela je enakomerneje  A
suknjičem, da bi bilo tako kot takrat, kadar je      veter      pel svoje čudne zategle pesmi skozi vrhove pohorskih  A
cankanje februarskega talečega se snega s strehe.      Veter,      ki potegne skozi slabo zamašene odprtine na  A
stopile hladne srage, zdaj je potegnil hladen      veter      in spet je v nosnicah začutil smrdeč ladijski  A
si mogla? S kopnega je zdaj potegnil topel      veter.     Luči mesta so se približevale.  A
dol. Ni bilo hladno, toplo je bilo, topel      veter      je potegnil iznad kamnitih hribov, kjer so na  A
potem je vrgla žareči ogorek čez rob, v temo.      Veter      ga je za hip zaustavil, potem pa sunkovito potegnil  A
vreme nenadoma spremenilo. Potegnil je hladen      veter,      bilo je tudi nekaj zoprnega, tenko šivajočega  A
enainpetdesetega. Skozi vežo je spet potegnil      veter      in Kostrin je vzdrgetal. Za vogalom in nekje  A
ko je stal pod Žigonovim oknom in mu je mrzli      veter      rezal stare kosti, je mislil nanje.Očetovske  A
V ogulinskih hribih, čez katere vleče leden      veter,      čaka v zasedi partizanska patrulja, junak misli  A
hitro razvedela. Hotel je videti, kam piha      veter.     Rekel je, da so samo nekateri malo obvezani.  A
glasnim vodičem se je oddaljevala. Leonci je      veter      mršil lase, svilena ruta ji je plapolala okrog  A
ruta ji je plapolala okrog vratu. Od kod ta      veter,      sem pomislil, tam gori ni bilo nobenega vetra  A
kuščar prilepljen k steni začel vzpenjati.      Veter      je bil vse močnejši.Od tu so skakali v prepad  A
Potem se je zdrznil, na obrazu je začutil vroč      veter.      Še enkrat je bilo videti, da se bo v Masadi  A
se je nenadoma razgibal in potegnil je močan      veter.     Eleazar in vsi branilci so obrnili svoje začudene  A
zadnji dan drugačen. Hip zatem je potegnil južni      veter      in spet zajel zidovje neosvojljive utrdbe.Rimski  A
vsi, ki bi jim morali biti za vzgled, vzeli      veter      pod pete?Spogledali so se med sabo; za hip se  A
sramoval. Tudi ostali so skočili pokonci in vzeli      veter      pod noge, kot zajci.Nekateri so puške obdržali  A
je čez goste krošnje listavcev zapihal močan      veter      in je nastal zvok, na las podoben naletu letal  A
zraka, pustil, da se srce pomiri, vendar ga je      veter,      šušteč skozi krošnje, spravljal v panični strah  A
vzdržal. Užaljeno je mahal z rokami, kot da bo      veter,      ki ga je s tem povzročal, odgnal rdečico in  A
Druge hiše stoje, kakor bi jih bil nanesel      veter:      ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni  A
svečna meseca zlasti po hribih, kjer piše oster      veter,      in prileže se človeku gorka peč.Stopimo malo  A
mraz, da vse poka; Miha, daj mi kožuh s peči!      Veter      pa tak, Juri! le počakaj, da ti povem.Samo enkrat  A
še kdaj! Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame      veter      klobuk z glave in ga nese doli v graben; jaz  A
bodo pa ljudje zdravi, če ne po gorah, kjer      veter      zrak čisti in bolezen odnaša.Le poglejte, kakšni  A
Le Juri je še ostal in gasil žerjavico, da je      veter      ne razpiha in ne raznese v gozd. Tako prijetna  A
temi so svetile kresnice krog njega, in gorak      veter      je šumel po lahkem listju.Juri je gledal pojemajoči  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA