nova beseda iz Slovenije
večer oddaljeno petje pijanih fantov, topli | veter | bo prinesel besede, ki bi lahko bile namenjene | A |
Najhujše težave pa so nastale v slabem vremenu. | Veter | je premetaval ladjo in valovi so oblivali klop | A |
ne zgoraj, pogleduje tudi v oblake, nosi jih | veter, | ujma se pripravlja, vsak hip bodo nebeški popotniki | A |
Sredi noči sta vroča stala ob oknu, pomladni | veter | ju je hladil, gledala sta zvezde.Vsak ima svojo | A |
potoval je skozi neko mrzlo deželo, bril je | veter, | ali sem v Rusiji? je pomislil, to ni Kitajska | A |
bilo je lepo, kajti zunaj je zavijal pomladni | veter | in mlinska kolesa so se vrtela v prazno. | A |
dihanje, tudi ona njegovo, skozi odprto okno je | veter | prinesel moške in ženske glasove, prešerni smeh | A |
ki so tekali med njimi, jutranji pomladanski | veter | pa je na vse strani odnašal tudi vpitje, krike | A |
- Skozi nosnice vonj po smrekah, | veter | daljnih dežel, vonj tvojega telesa, skozi ušesa | A |
meščeva svetloba, kakor se bliska v njenih očeh, | veter | je bil, pomisli; Simon, je bil to veter? nikogar | A |
očeh, veter je bil, pomisli; Simon, je bil to | veter? | nikogar ni bilo, reče Simon, bil je, reče Katarina | A |
ljudje vlačijo čez pol Evrope, skozi dež in | veter | in blato, kakor se vlačimo mi s svojimi kanoni | A |
razpotjih. Mesec dni je trajalo naše tavanje skozi | veter, | dež, sneg, plundro in blato, prenočevali smo | A |
ki se je zelo počasi, kot bi jo premikal kak | veter, | obrnila proti meni.V rjavkasti barvi je stal | A |
ulica, kjer sivi tlak. Na koncu nekaj premika | veter | in to je edino gibanje, ki ga čutiš, tisti list | A |
stekle po licih. Ko bi stekle, bi jih sušil | veter | z vonjem po pokošenem žitu, po toploti žive | A |
zadaj za očmi, zdaj stečejo po licih in topli | veter | z vonjem po žitu jih suši.Ko sklene roke in | A |
seboj, navzdol naglo, skoraj neslišno drsijo. | Veter | pregiblje krošnje topolov, grozdi belih akacij | A |
pekarno je tišina. . / . / stran 134 . / | Veter | pregiblje krošnje topolov, nekje zgoraj ob toku | A |
okna se vidijo luči železniške postaje, včasih | veter | prinese hreščeči ženski glas iz zvočnikov, ki | A |
vidijo tudi luči železniške postaje, včasih | veter | prinese hreščeči ženski glas iz zvočnikov, ki | A |
suhega gabra, ki se je nagnila nad naju, ko je | veter | zašelestel skozi jesenske posrebrene liste. | A |
nikoli niso začeli uporabljati. Severovzhodni | veter | je tako močan, da se valovi prelivajo čezenj | A |
ANGELA Nad vrhovi pohorskih smrek zavija | veter | kot nesrečen in samoten volk.V neenakomernih | A |
dvigne se nad zametenim grmovjem ob robu jase. | Veter | vleče s seboj čez nagnjeno čistino snežno meglico | A |
pod napuščem in gledata v brezpotje pred hišo. | Veter | volčje zavije zadaj na hrbtastem pobočju, odtuli | A |
vidi, njen obraz je zavit v rdečo kopreno. | Veter | nekajkrat strese hišo, zatuli, zavije, potegne | A |
nekaj, kar se mora zgoditi. Sliši bučanje, njej | veter | buči kot morje, ki ga ni nikdar videla.Za oknom | A |
oljenko v rokah. Za njegovim hrbtom pojoči | veter | nosi plešoče snežinke v soju tresoče svetlobe | A |
Zaspal je, reče Anica. Oni se obrne in gre skozi | veter | in sneg nazaj proti staji.Po nekaj korakih se | A |
postelji in si nagrabi kup slame pod glavo. | Veter | bobni po položnem pobočju čez hrbet hriba.Oko | A |
zakrivljena, sledi ji do vrat in v vežo, kamor | veter | potegne oblak snega.Anica z mirno roko jemlje | A |
pojemajoči svetlobi posluša vse šibkejše dihanje. | Veter, | ki bobni daleč po dolini.Moški v staji leže | A |
in se ozre čez vrhove smrek, ki jih pregiblje | veter. | Buči kot morje, v valovih se spušča njegovo bobnenje | A |
prsti dotika regratovih cvetov, ki jih pregiblje | veter. | Med nenehnim, nežno bebljajočim samogovorom boža | A |
zavlada tišina brezčasja, da umolknejo voda, | veter | in nebo, v mestu, ki se imenuje Ljubljana, jih | A |
že nekaj dni suho in toplo. Vsi so čakali na | veter | z reke. Morda prinese nov dež, a potem pride | A |
odmeve razburkane glasbe, ki jih je prinašal | veter | v pokopališki mir, in čakal na svojega klienta | A |
Gradnik je na obali reke, kjer vleče hladeči | veter. | Od mesta prihajajo sunki glasbe. | A |
kot ščiti, zmeraj so trdno stisnjene, zato da | veter | ne more skoznje.Bretonec P.J. Helias pa trdi | A |
bili prosojni, z reke je vel prijazen hladen | veter. | In drevje je zelenelo. | A |
Sedela sta v polmraku in pila čaj. | Veter | je prinesel nekaj bluesa iz lokala na ulici | A |
bili prosojni, z reke je vel prijazen hladen | veter. | In drevje je zelenelo. | A |
poleti nagi ležijo na postelji in čakajo na | veter | z reke; tukaj nekateri tečejo.Obsedel je v kavarni | A |
tako vzhičen ... / ko je v njeno okno udaril | veter | / in me je morda prepoznala./ Lahko noč, je | A |
nasul v kozarec. Mokra reč, ki jo je prinesel | veter | po reki navzgor, se je razlezla v vse ulice | A |
gibanju. Pesek je bil vroč, z morja je potegnil | veter. | Gregor je ležal na hrbtu in gledal, kako počasi | A |
premaknejo, potem zašuštijo in od zgoraj zapiha | veter, | da ladja pluje še hitreje. Vsi gledajo | A |
/ Petindvajseto poglavje ZAHODNI | VETER | 1. | A |
je avgust, njegovi zadnji dnevi. Suhi zahodni | veter | s kontinenta je načel vročo in vlažno kupolo | A |
Prodajala je drobne zvežčiče. | Veter | ji je dvigoval pšenične slovanske lase, ki so | A |
Nad ulicami je zvečer lebdeč topli zrak redčil | veter | z Atlantika.Svetlo nebo je trepetalo nad nemirni | A |
Peter. Za njim kaže ekran smeti, ki jih raznaša | veter | na Peti aveniji.Stanovanje je manjše, tudi okna | A |
ah, slovanska . / . / stran 237 . / duša. | Veter | je prinašal zvoke trobent, bobnov, potem harmonike | A |
kontinent, prehuda stisnjenost duš, ki jih atlantski | veter | ni mogel raznesti. Galebi so se spreletavali | A |
Stal je med žalostnimi brezdomci, ki jim je | veter | razpihaval štrenaste lase, med njihovimi praznimi | A |
prazniki, čez pokrajino je potegnil mrzel zimski | veter | z dežjem in množica pred predorom se je začela | A |
sem iz neke evropske alpske globače, tam je | veter | zavijal drugače kakor tu ob oceanski obali in | A |
minljivi leseni križ, ki ga bo kmalu podrl zimski | veter. | .. ki je odnesel tudi njegove nočne klice v neznanem | A |
poganja liste... rajska dolina, kjer piha topel | veter | in odnaša preteklost in daljno domovino v pozabo | A |
prazni hiši, kjer skozi okna vleče in piska | veter. | Piše o farju, ki jih je vse uničil, da so berači | A |
nekako je nihala, na nekaj je bila obešena, | veter | jo je premikal ali pa jo je ovohaval pes, poganjal | A |
/ stran 5 . / podobnega. Če jo je premikal | veter, | ovohaval pes, poganjal človek ali kaj, je nihala | A |
smeli, zroč smrti v obraz. Pozno zvečer je | veter | prinesel oddaljeno bobnenje.Zdelo se je, kot | A |
sredi dneva ležala na postelji in poslušala | veter, | ki se je zaganjal v leseni hodnik, gledala novi | A |
Pripovedovala je o šumenju pohorskih smrek, kjer se | veter | ne zaletava tako, kakor se zaletava zdaj v leseni | A |
Skušal sem si predstavljati, kako poje in buči | veter | zgoraj na Pohorju, kjer so neskončni gozdovi | A |
ona včasih pokrila čez glavo, kadar je bučal | veter. | Jaz pa se pokrijem, kadar se premakne tista os | A |
hodniku nad dvoriščem čisto drugače, kot poje | veter | med pohorskimi smrekami, kjer tako buči, da | A |
parku brez sleherne misli. Topli februarski | veter | je talil sneg, da je tudi v tem večeru teklo | A |
kakor v tistem praznem stanovanju, kjer se je | veter | zaletaval v leseni hodnik.Začela je enakomerneje | A |
suknjičem, da bi bilo tako kot takrat, kadar je | veter | pel svoje čudne zategle pesmi skozi vrhove pohorskih | A |
cankanje februarskega talečega se snega s strehe. | Veter, | ki potegne skozi slabo zamašene odprtine na | A |
stopile hladne srage, zdaj je potegnil hladen | veter | in spet je v nosnicah začutil smrdeč ladijski | A |
si mogla? S kopnega je zdaj potegnil topel | veter. | Luči mesta so se približevale. | A |
dol. Ni bilo hladno, toplo je bilo, topel | veter | je potegnil iznad kamnitih hribov, kjer so na | A |
potem je vrgla žareči ogorek čez rob, v temo. | Veter | ga je za hip zaustavil, potem pa sunkovito potegnil | A |
vreme nenadoma spremenilo. Potegnil je hladen | veter, | bilo je tudi nekaj zoprnega, tenko šivajočega | A |
enainpetdesetega. Skozi vežo je spet potegnil | veter | in Kostrin je vzdrgetal. Za vogalom in nekje | A |
ko je stal pod Žigonovim oknom in mu je mrzli | veter | rezal stare kosti, je mislil nanje.Očetovske | A |
V ogulinskih hribih, čez katere vleče leden | veter, | čaka v zasedi partizanska patrulja, junak misli | A |
hitro razvedela. Hotel je videti, kam piha | veter. | Rekel je, da so samo nekateri malo obvezani. | A |
glasnim vodičem se je oddaljevala. Leonci je | veter | mršil lase, svilena ruta ji je plapolala okrog | A |
ruta ji je plapolala okrog vratu. Od kod ta | veter, | sem pomislil, tam gori ni bilo nobenega vetra | A |
kuščar prilepljen k steni začel vzpenjati. | Veter | je bil vse močnejši.Od tu so skakali v prepad | A |
Potem se je zdrznil, na obrazu je začutil vroč | veter. | Še enkrat je bilo videti, da se bo v Masadi | A |
se je nenadoma razgibal in potegnil je močan | veter. | Eleazar in vsi branilci so obrnili svoje začudene | A |
zadnji dan drugačen. Hip zatem je potegnil južni | veter | in spet zajel zidovje neosvojljive utrdbe.Rimski | A |
vsi, ki bi jim morali biti za vzgled, vzeli | veter | pod pete?Spogledali so se med sabo; za hip se | A |
sramoval. Tudi ostali so skočili pokonci in vzeli | veter | pod noge, kot zajci.Nekateri so puške obdržali | A |
je čez goste krošnje listavcev zapihal močan | veter | in je nastal zvok, na las podoben naletu letal | A |
zraka, pustil, da se srce pomiri, vendar ga je | veter, | šušteč skozi krošnje, spravljal v panični strah | A |
vzdržal. Užaljeno je mahal z rokami, kot da bo | veter, | ki ga je s tem povzročal, odgnal rdečico in | A |
Druge hiše stoje, kakor bi jih bil nanesel | veter: | ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni | A |
svečna meseca zlasti po hribih, kjer piše oster | veter, | in prileže se človeku gorka peč.Stopimo malo | A |
mraz, da vse poka; Miha, daj mi kožuh s peči! | Veter | pa tak, Juri! le počakaj, da ti povem.Samo enkrat | A |
še kdaj! Ko grem tako po bregu, živ! mi vzame | veter | klobuk z glave in ga nese doli v graben; jaz | A |
bodo pa ljudje zdravi, če ne po gorah, kjer | veter | zrak čisti in bolezen odnaša.Le poglejte, kakšni | A |
Le Juri je še ostal in gasil žerjavico, da je | veter | ne razpiha in ne raznese v gozd. Tako prijetna | A |
temi so svetile kresnice krog njega, in gorak | veter | je šumel po lahkem listju.Juri je gledal pojemajoči | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |