nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
Oblaki, voda, kopno, kopno, ki še ni kontinent, še ne, ki je samo dolg otok. Stal je med žalostnimi brezdomci, ki jim je veter razpihaval štrenaste lase, med njihovimi praznimi očmi, ki so zrle v daljavo, in ni mogel odtrgati pogleda od otoka, s katerega se je vrnil. Če je res, da se na posebnih človeških krajih, na romarskih poteh, zbira posebna energija; neznana človeška sila, ki jo v prostor oddajajo upi, vzdihi, molitve, želje množic, vsakega človeka v množici posebej; če je res, da se prav na takih krajih od silnih želja in upanj zrak zgosti v posebne meglice, potem so bile jutranje meglice tukaj od vetra nerazpihane duše, ostanek časov, ko so se milijoni posameznikov s svojimi željami gnetli skozi ta ozka vrata.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani