veter (1.101-1.200)

Ptiči so peli po lipah okrog pokopališča.	Veter	je pripogibal sadno drevje na vrtovih ob deželni	A
zeleno senožet se vije cesta. Pripihlja večerni	veter	mi nasproti. Da imela jaz njegove bi peroti	A
zarje, ki bogastvo sončnih zlatov skrbno varje.	Veter	strga zagrinjala in zavese ‒ pisane poljane	A
široki. Lepo pesem sem zapela ‒ čez dobravo	veter	je zavel, odnesel jo v višavo. Naj jo nese!	A
lok.« »Pšica je orožje, ki jo vodita oko in	veter,	« je pripomnil Hasan; »pest je zanesljivejša	A
nerazločne glasove, ki jih je iz daljave donašal	veter.	»Gospodar, sprejmi vsaj zdaj mojo ponudbo«,	A
napeto pozornostjo ta šum, ki ga je donašal	veter.	Zdaj je ta šum prihajal od druge strani.	A
popadali, kakor popade velo listje z drevja;	veter	iz Ogleja bo tako močan, da mu ne bo mogel nihče	A
To je bil Juri. Jutranji	veter	se je igral z zastavo in je pripogibal belo	A
XXXVI.	Veter	je bril po poljanah in dež je nalival tako,	A
sape, a po polnoči je pričel pihati čisto rahel	veter.	Popolnoma nalahko se je majalo hrastovo listje	A
so izstopale rjave žile po suhem vratu. Mrzel	veter	ga je opihoval, a nad njim je krožil črn vran	A
kvišku in mislil in mislil. Po jablani je zašumel	veter,	iz dimnika tik slemena se je dvignil prosojen	A
poganjajo prve travnate bilke, dahne hladeč	veter.	To se zgodi tiho, kakor bi šli po prstih mimo	A
na polju ‒ je cvetela livada, in če potegne	veter,	trka glava ob glavo.Spomlad je, nebo modro,	A
noč. Po cesti mimo okna naprej se vali topel	veter	in objema hiše in ljudi.Tu in tam izmed hišnih	A
tajniku v uho županov glas, kakor bi ga pognal	veter	skozi špranjo v vratih. »Jaz nimam ničesar proti	A
goli, ker je že pozna jesen. Včasih potegne	veter	vlažno in toplo, kakor bi kdo puhnil v obraz	A
šuplo in sanjsko. Če bi potegnil najnežnejši	veter,	bi popadale hiše, svetilniki, ograje, cerkve	A
v glavi zaznava le neki šum, kakor bi letel	veter	skozi daljno hosto. Svetloba dneva je bolj in	A
Fronkove se ustavijo, skozi vejevje jablane potegne	veter,	po cesti zahrope in zaropoče avtomobil. Naenkrat	A
jadri in pri taki priliki je nastal nekoč prejak	veter	in čoln z ženskami se je prevrnil.Jaz sem vrgel	A
sape, a po polnoči je pričel pihati čisto rahel	veter.	Popolnoma nalahko se je majalo hrastovo listje	A
prijeten vonj, ki obveva in opreza ude kakor mlačen	veter,	pijan vonjave vročega, rožnatega polja. Pretegnil	A
sebi v oči. A po duši mi je nekaj letelo kakor	veter	po njivi mlade detelje.In po glavi mi je zašumljalo	A
ipovedoval dalje. ‒Zdelo se mi je, kakor bi pihljal	veter	v koleno.Bog ji daj nebeško kraljestvo!	A
Fronkove se ustavijo, skozi vejevje jablane potegne	veter,	po cesti zahrope in zaropoče avtomobil.Naenkrat	A
grajska gospodična, ki ji pošumevajo krila kakor	veter	v zreli pšenici. Da!	A
Mesečna noč je, lepa spomladanska noč. Rahel	veter	diha skozi sveže vejevje, da pošumeva listje	A
kakor jih je imela Hrizantema. In prijazen	veter	so delali z njimi, ki je božal lice kakor balzam	A
Deževalo je še vedno z enako močjo in tudi	veter	se je zaganjal v stavbe.Kakor da prihaja nenapovedan	A
Dež pojenjuje. Zapiha mrzel	veter.	Čez čas drdranje motorne žage.	A
Sliši se Chopinov Marche funebre.	Veter	rahlo maje gole krošnje. - Uh, pozabila	A
V zraku je dišalo po snegu. Mrzel	veter	od Save gor je prinašal s seboj zvoke dolgih	A
obzidje in dvoje škripajočih železnih vrat. Mrzel	veter	in tišina. Prav tako na slabo razsvetljeni cesti	A
Ozka asfaltirana cesta.	Veter	v bok.Germans go home!	A
in obloženo z rdeče rumenimi sadeži. Lahen	veter	premika listje v zeleni krošnji, upogiba travo	A
prahu in ne zamira. Pred njim je svet, ki živi:	veter	veje in maje travo, nosi semenje po zraku, nešteto	A
na temno modro, beli oblaki drsijo po njem,	veter	jih nosi čez nebes in s svojo tenčico od časa	A
zelena, povzročajoča čuden šelest, ko upogiba	veter	vrhove in struja skozi gosto igličevje. Rekel	A
spominu, da bi to utegnila biti jablana. Lahen	veter	jima hladi razgreta lica, listje nad njima šelesti	A
odmevu vračajoč se in zlagoma spreminjajoč se v	veter,	ki kodra valovje, boža njuni sprepleteni telesi	A
sprepleteni telesi; se spremeni v orkanski južni	veter	in ju dvigne ter potegne skozi izklesane reže	A
kot so ljubovalci, bolj se razvnemajo. Kadar	veter	predihne in umolknejo piščali je slišati vzdihe	A
več na spol, vedno bližje so. Orkanski južni	veter	zapiha z vso močjo in izvabi iz piščali zven	A
Evianov. V hišah se prižigajo luči, topel južni	veter	šelesti v krošnjah dreves, od nekod prihaja	A
nadglavišču vijoličastega neba, suh, peklensko vroč	veter	piha iz puščave in kodra gladino kristalogorskega	A
Povabim ga ob prvi priložnosti, ko bo južni	veter	zaigral na orgijske piščali.Ne vem pa, če bo	A
vzvalovano gladino jezera, ki ga začenja bičati južni	veter.	Njeno čelo se naguba, kakor bi s težavo usklajevala	A
Adonias, sprehodiva se; kadar piha južni	veter	najraje hodim okrog jezera,« predlaga Iksia	A
ostali brez boga in vere.« Čedalje močneje zavija	veter	in Adonias zvišuje glas.»Začel sem torej oznanjati	A
častiti kot boga!« kriči prerok nazaj v viharni	veter.	»Prinesel je luč, samovoze, samolete, izbral	A
razprtimi, začudenimi očmi v preroka. Za hip se tudi	veter	poleže. »Ne, nikoli!« na ves glas zavpije.	A
skaklja sirtan in se ji še vedno prilizuje.	Veter	zapiha spet močneje, mrak se spušča na jezero	A
dromidske lune. »Poslušaj, še nekaj!« vpije v	veter	Adonias in ji sledi. »V Iksionovi skrinji skrivnost	A
odrešujoči, njemu nedostopni spanec. Polegel se je	veter,	jutra zor žari nad kristalnimi gorami, ptičji	A
stran 295 . / Kakor da bi jih pokosil nenadni	veter	popadajo ljudje na kolena in se do tal poklonijo	A
životu, kot da je nenadoma pihnil od nekod hladen	veter.	Podoben občutek - občutek strahu, pomembnosti	A
Bilo je domala tako, kot da hladni, smrtonosni	veter,	ki se je dvignil od karabinjerjeve pištole,	A
oficirji. Že ko se je pognal za žogo, nas je	veter,	ki ga je dvignil okrog sebe in za seboj, razmetal	A
belogardistično uniformo, z baretko, ki mu jo je	veter	med vožnjo potisnil globoko nazaj na teme in	A
jedro in zanetil ogenj v kaminu. Zunaj zavija	veter,	ki nosi leden pršič; še vedno ga čutim na licih	A
in tako opazujem, kako se zunaj mrači in kako	veter	še vedno dviga oblake drobnega snega.Poseben	A
snu sam, sam. . / . / stran 12 . / Zunaj je	veter	ponehal.Vse je tiho, nedopovedljivo tiho, tako	A
spodaj je podobna snežni puščavi. Sinočnji	veter	je pustil spihe ob redkih samotnih skalah in	A
je res kje, pušča sledove v snegu. Sinočnji	veter	je sicer vse zabrisal in pokrajino odel v mehak	A
pri srcu smuški tek. Led žvižga ob robnikih,	veter	mi hladi lica, v obleki se je izklopilo gretje	A
stopinje, današnje stopinje, drugače bi jih ponoči	veter	zavel.Je bil stvor tukaj že pred mano ali me	A
še potem, ko so se tla osušila. Po zraku je	veter	prenašal kodeljice in jih v zavetrjih nanesel	A
ki se je ogledovalo v zrcalu gladine; noben	veter	ni namreč zganil jezerske vode, samo tu in tam	A
dehti polje sivke na otoku Hvaru, ko prinaša	veter	še vonj po rožmarinu, rmanu in drugem obmorskem	A
rozljiva. . / . / stran 192 . / Nenaden orkanski	veter,	strela, potres, povodenj udari brezčutno, nezadržno	A
sem izgovoril. Zmrazilo me je, ker je pihal	veter.	Mane ni bilo in bliski so razsevali svetlobo	A
Vsa pokrajina je srhljivo zvenela, kakor da se	veter	lomi med ostrišči kristalov. Ves čas sem vedel	A
sleherni jalovec dolžan skrbeti za rodnika.	Veter	ga je nesel v loku nad kamnitimi obronki gora	A
bivalnika in ni se potrudila razumeti, da je	veter	dodaten vir energije. Zagledala je, da pristaja	A
Pokrajina je postajala vse bolj neprijazna,	veter	je prinašal jedek smrad, tla so bila poraščena	A
Nekoč dragocene računalniške naprave je bičal	veter,	pral dež in sonce jih je neusmiljeno segrevalo	A
brez vrat in poslušal, kako zavija po hodnikih	veter	in dviga prah.Preplezal je prevrnjene omare	A
Ni dobila odgovora. Samo	veter	je zavijal okrog opuščene osrednje cestninske	A
skalnatimi pobočji gorskega sedla. Vso noč je pihal	veter.	Prvič, odkar so bili na pohodu, je Job Harp	A
je začel vzpenjati, dokler ni ujel zgorca.	Veter	ga je naglo dvignil nad ovršja hribov. Na jutranji	A
Več si ni mogel želeti.	Veter	je prijetno pihljal, sonce je svetilo, nebo	A
samozakoniku, ni vreden objokovanja; nezanesljiv je kot	veter.	Gaji bo še žal ...	A
me lahko to kamenje poškoduje, trnje opraska,	veter	odpihne, skratka, povsem nemočna sem.Čeprav	A
moduli so ostali pod visokimi peščenimi zasipi.	Veter	je o svitu ponehal in zdaj opravilna skupina	A
modrikastih in rdečih peščenih delcev, ki jih je	veter	prinesel na površje in še niso zgubili svojega	A
ali pa mu je to šele obljubljeno. Spremenjen	veter	je prinesel v njegov lož vonj po čadu lesnih	A
modrikastim dimom, ki se dviga z delovišča.	Veter	je razpihal žerjavino v deblu in ogljevina tli	A
kitar s plesišča spodaj se je komaj slišal;	veter	je pihal in hladil razgreto ozračje, slišalo	A
napravi preduh in nanj položi špile s polhi.	Veter	zažari žerjavico in mast zacvrči.Vonj po opečeni	A
. / . / stran 28 . / Obarval jim je sončni	veter	in sestavil v zgornjih plasteh ozračja mrgolinčasto	A
najbolj umetelnih oblikah: obarval je sončni	veter	s fotonskimi prestrezniki, in tako je vse območje	A
velepodoba utripala v bakladi nemirnih luči; sončni	veter	je razpiral pahljačo mavričnih pramenov, upogibajočih	A
dolgi črni trakovi, katere je vijačil jezerski	veter.	Prizor je kronal moje že tako temačno razpoloženje	A
na terasi. Z jezera je pihal prijetno svež	veter.	Zdelo se mi je, kakor da se tema vzdiguje iz	A
je tonila za ognjeniškimi vrhovi Ruadov. Vroč	veter	je prenehal pihati in dekleta iz plemeniva plemena	A
navzgor v krošnjo, v kateri je šelestel jutranji	veter.	Imel je občutek, da mu je v možganih počila	A
Olga je molčala. Hladen	veter	je zavel.Sonce se je že skrivalo v ozki dolinici	A
Cvrlikanje cvrčkov se je čulo z vrta in hladen	veter	je nosil vonjavo venečih cvetic v sobo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani