Orel je gledal kvišku in mislil in mislil. Po jablani je zašumel veter, iz dimnika tik slemena se je dvignil prosojen in nežen stolpec dima, se zvil po dolgem in odbežal, po cesti je bežala pred psom kokoš in kokodakala. Andraž je počasi praznil čašo in ob koncu mlaskal z jezikom in pritiskal na usta svojo široko in žuljavo dlan.