veter (1.201-1.300)

kesanje... Jezno je razprostrla pahljačo in si delal	veter,	kakor bi z njim hotela odpoditi neprijetne misli	A
veselice. Nebo je bilo oblačno in topel vlažen	veter	je vel. Vtisi minule noči so bili povod	A
Dihur. V suhih letih, ako vigredi ni žgal suhi	veter	in je bilo brez toče, so Dihurjeve njive dajale	A
Meta ne smela izpovedati, kajti takoj se je	veter	obrnil. »Ravno to ni dovoljeno in si	A
Ali nisi iz prahu, ki ga že stoletja nosi	veter	okrog Karnic, ali ne čuješ v sebi krvi, ki je	A
Lil je zamahnil z roko po zraku in naredil tak	veter,	da bi bila sapa kmalu odnesla povabljenega krojača	A
naravnost. Ali danes je pihal precej močan	veter	in sloke so švigale naglo, nemo in prenizko	A
krotke luči zahajajočega sonca in prijetno hladeč	veter	je vel Mataju v obraz. Na odru blizu njega so	A
ognjišču. Pa tudi Krvavi Čuk je velik mož, in noben	veter	ne raznese njegovih besed.Oba sta imenitna;	A
gizdavo stopa po rosni travi. Prijetno saplja	veter	po lesovju in boža jahalki roke in obraz.Včasih	A
in krene nato nekoliko hitreje po stezici. »	Veter	je ugoden,« se veseli Čirikli in oči se ji bliskajo	A
vrat močan ogrljak z ostrimi bodljikami. Vroč	veter	je dvigal pesek in prah in gnal to zmes proti	A
poluvelo listje pred njim. Rahlo je sapljal	veter,	lahno so plesale mušice in komarji, vedno tiše	A
skalinami v Bosno. Redkoma je puhnil jezen	veter	in pozibal lok ob steni.Iz konjušnice je slišal	A
črički za obzidjem, iz vasi pa je donašal večerni	veter	otožno petje turških deklet ... Kakor omamljen	A
zidu pri vratih. Zunaj je v presledkih vihral	veter,	vil drevje in bučal ob oglih.V Vranduku je cvilil	A
Srce mu zastaja. Divje zabesni	veter.	Naglo se odpro vrata in hitro se zopet zapro	A
grobni hlad in duh vlažne prsti. Znova zabuči	veter,	vrata se odpro. »Zbogom, Omar!« šepeta prikazen	A
grobom so letali metulji in čebele; pogorski	veter	je zibal cvetje in visoko travo.Na orehovo vejico	A
radostno pojo drobni ptički, kako prijetno pihlja	veter	iz vonjavih pragozdnih senc, z daljnih višav	A
/ . / stran 276 . / Preko reke je dovajal	veter	rezki, dušeči duh še zmerom kadečega se in tlečega	A
pokazalo bledo lice Miriamino. Nenadoma je	veter	ugasil svečo. »Ranjenca imamo.	A
hiteli po prstih v drugo sobo. Zunaj je viharil	veter.	Tuja mladenka je slonela mirno na blazinah.	A
preoblekel v kmeta. Pametni Pufi se je šel sušit na	veter.	Mene pa so dejali v posteljo, mojo in strica	A
mogoče videti rahle mrenaste oblake, ki jih žene	veter,	da se trgajo.Z obema rokama tišči njegov zajem	A
zmeraj ne premakne zrkel v senčnatih votlinah.	Veter,	ki tam zgoraj žene oblake, je zdaj tudi pri	A
stolp. Kljub temu da tudi z nočjo ni zapihal	veter,	je slišati od tam zgoraj, kjer je težka kupola	A
stolpa, rahel šum, ki ponavadi nastaja takrat, ko	veter	enakomerno piha v trdno oviro.Šum lahko povzroča	A
ne prihaja noben šum, ki ga ponavadi povzroča	veter,	človek ali žival.Samo odmev njenega krika, ki	A
pa zgane zdaj popolnoma suhe lase. Potem se	veter	nemara še bolj zgane in ga še več pride noter	A
katere niso prihajali lunini žarki, ni tako črna.	Veter	pa vztrajno kroži po hodniku in po prostorih	A
obriše. Potem pogleda proti levemu stegnu, kjer	veter	plapola z izparanim kosom obleke.K sebi spet	A
enkrat s pomilovanjem pogledal za krojačem, mu je	veter	snel klobuk in ga odnesel v najhujši curek Save	A
stran postelje pa je skrbel paž, da je mogel	veter	vedno zrak ponavljati v spalnici in da je Tilka	A
ha ... sem videla.!« »Baba zmešana,« je vpil v	veter	in v njegovi glavi se je porodila odlična misel	A
skozi ozke ulice prepovedan, še več, ko je pihal	veter,	je dvigoval prah in stoletno kamenje je ječalo	A
ječalo. . / . / stran 38 . / Vendar to ni bil	veter	južnih morij, to je bil veter izpod Dovške babe	A
Vendar to ni bil veter južnih morij, to je bil	veter	izpod Dovške babe, ki je rahljal kosti in meglil	A
Atlantik je bil razburkan, nemirno morje in močan	veter	sta udeležence simpozija o uporabi kemikalij	A
živahno. Pristati ni bilo težko, malo je pomagal	veter,	malo s stolpa.Pristala sta v zunanjem delu letališča	A
je bilo prvič. Z molilnimi mlinčki so delali	veter	in hrup, tako da so nas ljudje že od daleč opazili	A
ljudi, ki je z molilnimi mlinčki delala hrup in	veter,	stopila mimo motorista. »Lačni in žejni smo	A
pisarni in skozi vrata na balkon je pihljal svež	veter.	»Moja izkušnja z duhovnostjo je imela določen	A
Mojo čepico je povozil vlak. Odpihnil mi jo je	veter	... všc, pa je šla,« je rekel Mile.»V zavihku	A
rekel z glasom, ki je napovedoval povsem novi	veter,	»tu sem jaz odgovoren, tu sem jaz direktor,	A
»Danes ne bom tega jedel,« je zakričal v	veter.	Robi ga ni slišal, v usta mu je potisnil tabletko	A
»Razkopala sta nam vse pošiljke,« je vpil v	veter	železniški inšpektor. »Kako ... prosim ... počakajte	A
zadeva. Frančku pa se je pošteno poznal novi	veter	akademije.Svoboda misli in svoboda izražanja	A
tatov, ne bi bilo treba ključavnic. ◆ Če ne bi	veter	raztrgal pajčevin, bi svet prepredle. ◆ Če ne	A
mladic se trn ostri. ◆ Iz neumne dupline neumen	veter	piha. ◆ Iz nič ni nič.	A
povišuje, prazno glavo oznanjuje. ◆ Kdor samo na	veter	gleda, nikdar ne seje; in kdor le na oblake	A
zaradi blaga, ta nameri se na vraga. ◆ Kdor seje	veter,	žanje vihar. ◆ Kdor si je pokvaril želodec,	A
želijo se te vsi otresti. ◆ Ko trava valovi,	veter	piha. ◆ Ko zlato govori, beseda več ne drži	A
pade na glavo slamnato steblo, ki ga je izdrl	veter.	Petelin se zbudi hudo prestrašen, srepo zakikirika	A
resnici kje na zemlji. Če je, bo gotovo vedel zanj	Veter,	ki pretakne vse luknjice.Pojdi njega vprašat	A
mu svojo nesrečo in ga prosi, naj mu pomaga.	Veter	ga je mirno poslušal.Ko je gospod vse povedal	A
jo je odnesel ter položil pred grad. Zdaj je	Veter	začel pregledovati, ali bi mogel zaslediti pot	A
majhna luknjica. Skozi to luknjico se je zrinil	Veter	v grad in tako silovito razsajal po njem, da	A
osemnajstih deklet še vrag in njegova mati.	Veter	je zgrabil vraga s tako močjo, da ga je potisnil	A
ker se je najbolj pregrešila. Zdajci zgrabi	Veter	še vragovo mater in jo strese tako silovito	A
da tega ne ve, ker jih je moril sam njen sin.	Veter	pa ji je zažugal, da jo prav tako zmelje kakor	A
je starka povedala, ker se je bala, da bi je	Veter	ne utegnil zmleti kakor sina.Povedati mu je	A
deklice takoj ožive. . / . / stran 26 . /	Veter	vzame škropilnico, poškropi eno od deklic in	A
pa porušil. Vse deklice z gospodom vred je	Veter	srečno prenesel pred kraljevo palačo.Toda gospod	A
mahnil z bičem po konjih in ti so dirjali kot	veter	dalje.Grofica ni ničesar videla, kajti vrag	A
Tedaj trdno pritisni k sebi predpasnik, da ti	veter	ne odnese hlač.Ko pa prideš do prve konoplje	A
je trdno stiskala predpasnik k sebi, da bi ji	veter	ne odnesel hlač, ki jih je nosila v predpasniku	A
spregovorili s kom kakšno besedo. Nenadoma odpre	veter	okno in začne loputati z njim.Vsi pogledajo	A
Nato spet pol ure tišine.	Veter	vse močneje loputa a oknom.Spet se oglasi Mujo	A
»Boga mi, bil bi!«	Veter	še nadalje treska z oknom, družba pa zavita	A
Pa čebele.	Veter.	Lahko je nežen.	A
kak glas, a vse je bilo tiho, le prav majhen	veter	je šumel s hriba.Potem je opešal in zaspal.	A
mora z rokami trdneje oprijeti debla, da ga	veter,	ki močneje potegne, ne vrže na tla, tudi presesti	A
Hudiča malo pozna človek življenje. Taki smo ko	veter,	ki preobrne strani knjige in bi kdo mislil,	A
njo. Kadar prestopim reko, posuto z obzorji,	veter	sem, sonce, ali marjetica. Srečanje Danes	A
morju, ki je požrlo ladjo in tovariše. Samo	veter	poje brez prestanka v vrhovih, samo sonce vzhaja	A
divja mačka, vse lice mu je razpraskala in kakor	veter	izginila v gošči. Tiste pomladi pa je prišel	A
povest. Govoril je nežno, kakor šepeta jutranji	veter	v rosnih rožah, in se spet raztogotil, da so	A
kakor so bila lahna njihova krila, ki se je	veter	poigraval z njimi.Danes so sanjale o svetlih	A
vsak list se je videl na drevesih, če ga je	veter	lahno zamajal.Žica, ki je bila napeta preko	A
pajdaši na trdih deskah, sredi kolibe gori ogenj,	veter	tuli po gozdu, skozi tenke, špranjaste stene	A
zadehte cvetlice, kadar se jih dotakne topel	veter.	Vse je oživelo tisto popoldne in tisti večer	A
izmed tistih ljudi, ki ne poznajo zadrege. Kakor	veter	list, tako ga je nosilo življenje.Komaj so zapazile	A
narahlo odpirala ljubezen in žeje dihnil mrzel	veter,	že je pala slana.Oh, ona je bila takega srca	A
mizo. S smehom je pripovedoval otrokom, kako je	veter	odnesel nekemu prodajalcu otroških balončkov	A
bilo, da je tak; kakor suh list, ki ga nosi	veter	zdaj sem, zdaj tja.Lice ji je gorelo; čutila	A
odprta okna je zavel v sobo hladilen jutranji	veter	kakor osvežujoča tolažba. Ali še hujša je postala	A
da so vse njene besede kakor prah, vržen v	veter,	brez vpliva in brez koristi.Ni se ga upala pogledati	A
Otročarije 211 Vlada in Mika 221 Naša Mika,	veter	in sneg 235 Žoga i bazarju 248 Maša in njen	A
In Karliček pride popoldne pome. Danes je	veter,	danes bomo spuščali zmaja.« »Če ti je pa slabo	A
Fantje so peli po vaseh, prijeten, večeren	veter	je zapihljal od hribov sem. »Jutri morava nazaj	A
se je mesto v dolini, od gora sem je zapihal	veter.	»Domov, Vladoša!« je rekla babica, jo prijela	A
in po zemlji, v drevju je zašepetal večerni	veter.	»Kar napiši to v ‚Prijatelja’,« mi je rekel	A
skrbno na »punčko«, zavija jo v ruto, kadar je	veter,	naravnava ji obleko in lase in jo drži materinsko	A
včasih dosežem, da vržemo manj vredne reči proč.	Veter	prihaja v širokih valovih s hribov.Zaganja se	A
gozdom, črne sence stoje pod drevesi in nočni	veter	hladno šepeta v vrhovih. Zvečer, kadar Vlada	A
uspeh. . / . / stran 235 . / Naša Mika,	veter	in sneg Naša Mika prav malo govori.Posebno	A
»Kaj tako šumi?« me vpraša Mika. »	Veter	šumi,« pravim jaz.»Od daleč prihaja in daleč	A
»A kako ti vse to veš?« me končno vpraša. »	Veter	pripoveduje, kaj ne slišiš, kako šumi!« pravim	A
Obstaneva in poslušava. V širokih valovih prihaja	veter	s Slemena in šumi nad nama v zraku.Vse do neba	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani