nova beseda iz Slovenije
vendar prizadejal. Ko se je večno lačni in | večno | okajeni cerkovnik prizibal z žalostno novico | A |
pa v nebesih prvi med prvimi, ker zro in bodo | večno | zrli obličje samega boga očeta. Toda | A |
opravljeno. Tone je bil od tistega večera dalje | večno | prehlajen in je smrčal na peči, Venc pa je hodil | A |
Poviškaja, da bi s svojim trpljenjem zaslužila | večno | kraljestvo in mu tam prepevala na vekov veke | A |
nesrečni, z večnimi podplutbami pod očmi, z | večno | prekrokanimi nočmi za seboj.Svoji lepi ženi | A |
pri poslednji sodbi pa naj bojo obsojeni na | večno | pogubljenje.Naj bojo izgnani iz svojih hiš; | A |
vragovi pekla, kjer naj ostanejo z Judežem in | večno | pogubljenimi, če ne priznajo svojih grehov, | A |
blagih in hkrati strogih sester in njihovega | večno | samskegaživljenja, jih to ni napravilo bolj | A |
predstavljate, je hujši kakor smrt sama, za | večno | vas spremlja kazen za nepokorščino, še sanja | A |
na zemljo, od tam, kjer je večna budnost in | večno | razumevanje vsega.Na zemljo, pokrito s kupolo | A |
zaradi mojega trebuha ali celo zaradi mojih | večno | znojnih rok.Ob nekih vežnih vratih sva se ustavila | A |
je samodejna volja sveta in človekova temna, | večno | spremljajoča senca. Kratek hip si oba sistema | A |
bodo ljudje brali njegovo poezijo, se pravi | večno. | Njegovo življenje, pove vodič, medtem ko razkazuje | A |
prejšnjega sveta, iz sveta, od katerega sem se za | večno | ločil in poslovil.Moje srce, ki je nenadoma | A |
ležijo kupi mrtvih ljudi in živali in ptic, z | večno | lučjo obsijanih, globoko v noč bežijo sence | A |
svojega doma kapelico in jo posvetil Njej, v » | večno | zahvalo«.Z votlim in brezumnim pogledom išče | A |
hiše rase kapela. Kapelica je postavljena v » | večno | zahvalo« Njej, Rešiteljici. Rešiteljici pred | A |
ustavil tukaj, ji v nekakšno . / . / stran 12 . / » | večno | zahvalo« postavil kapelico in prihajal toliko | A |
ljudem rezali ude, ker so verjeli v njihovo | večno | božjo moč.Zato se mu zdi razumno ohraniti oči | A |
/ stran 145 . / Albertu Einsteinu je dal | večno | življenje.Čutil sem, bo dejal pozneje, da | A |
ohranile, misli Abrams, bo skoznje veliki mož živel | večno. | Včasih pomisli, da bi jih seciral, vendar ga | A |
kot pravi pesnik, kjer velika drevesa šumijo, | večno | šumijo.Naslonil se je na kolena in mislil, da | A |
tudi na prenos. Mrak pa je mislil, da jih bo | večno | miril z zatrjevanjem, da znotraj vlada red. | A |
lepo. Vse dobro in lepo pa nikoli ne traja | večno... | V torek sedmega maja so v Splitu ubili vojaka | A |
je kislo nasmehnil. »Ta norost menda ne bo | večno | trajala.« »Sinko, vrni se v klet...« | A |
zgodovina nas uči, da nobena zasedba ne traja | večno. | Gospodje, ne slepimo se, gre za zasedbo. | A |
naravno zdi, da mrjo drugi, sami bi pa hoteli | večno | živeti, dasi bi jih živa duša ne pogrešila, | A |
ko bi se mu sprožil kamenček pod nogo, je za | večno | pokopan v strašnem prepadu. Nož pa bi bil vendar | A |
in potem kmalu v Tončkovih in Mininih rokah | večno | zaspal. Pred smrtjo je hotel Tonetu izročiti | A |
se tako mučiš?! Saj se ne bodeva ločila za | večno. | Vojske bo kmalu konec in potem se vrnem. | A |
dejal in jo povlekel v brezmejno prostranost in | večno | prostost.Ignacija je res zamahnila s krilci | A |
je, da bi bilo bolje sedem let ječe, kot pa | večno | izgnanstvo. Kajti, ugotovila je, da tako ne | A |
Pozabljaš, ljuba žena, da midva ne bova živela | večno, | « ji je odgovarjal mož.»Tako bo Jerica prej ali | A |
zadrževali nekateri v njegovi družbi, mu obečali | večno | cvretje v peklu, rdečem ko rdeči volk, je bil | A |
moker mrak cmoklja po orhisu, ko počenja to | večno | sladosnedno suvanje s telesom, ki se ne razvija | A |
pod brezbarvnim, pepelničnim oblačenjem, in | večno | v ploskonogih galošah, ne nepokrite in zmrdane | A |
prah, seveda jim je tudi prah sam odgovoril z | večno | obljubo.Poročilo se približuje ključnim ugotovitvam | A |
mi še docela jasno kaj, tamkaj ne more ostati | večno, | tudi ne začasno, nekam se bova morala preseliti | A |
Pipec. Gor do kolen mu je nogi gladko odbrusilo | večno | popotovanje. Doktorand Kolenec. | A |
zdeli ime Bežanec, zato ker ti je bilo treba | večno | bežati.A zdaj bi rad sleparil tukaj v Lisičji | A |
gospodje kakor prejšnji večer. Da je hodil Vilar | večno | v kazino, zabava bi se bila vršila večno po | A |
Vilar večno v kazino, zabava bi se bila vršila | večno | po tisti šabloni.Največ je govorila Katica, | A |
desnico ter posvalkal s palcem in kazalcem, češ: | večno | premeščanje velja denar, tega pa ni pri nas | A |
se gotovo povrne, toda ti vendar ne moreš za | večno | ostati tukaj.Spravim te kam na ugodno mesto | A |
vodica, ki prijetno šumlja pod travo, dokler za | večno | ne utone v tihi vodi.« Obrnil se je k Bajiću | A |
»Naj vzame! | Večno | itak nihče ne bo živel,« je pripomnil pl. | A |
ju pobožal. »Da imam jaz takšno rodbinico, | večno | bi tičal pri njej,« je rekel. »Alo, dečka, le | A |
brbljaj mi, Vinko, saj veš, da tega ne maram | večno | poslušati. Ako imaš kaj resnega na srcu ali | A |
ljudi, sam sem jih že slišal, katerim se zdi to | večno | vpitje stradajočega ljudstva po kruhu in po | A |
le hočete. Ne rečem, da bi se zavezali za | večno; | če se kaj boljega odpre za Vas, lahko se zopet | A |
boš pa pisal nocoj?« »I kaj, naj potrpé ... saj | večno | ne bo tako ... osemindvajset grošev imam, te jim | A |
Stikal sem po njih, no bratranca, Bog mu daj | večno | luč! v njih nisem našel.Moj Bog, kako je morala | A |
marsikaterim suplentom je pil v poznem kroku | večno | pobratimstvo, k nekemu bogatemu tovarnarju s | A |
je pahnil Luciferja izpred božjega obličja v | večno | brezno.»Na, gobec pasji, zdaj te je konec!« | A |
hvalila samski stan in . / . / stran 37 . / | večno | devištvo, menda zato, da bi ji ostala pri hiši | A |
Ta ženska se je tako zavzela za mojo časno in | večno | srečo, da mi je celo prigovarjala, naj ne nosim | A |
dvanajstimi leti naklonil moj tast in mu bom zanjo | večno | hvaležen.To bi se tudi lahko zapisalo zaradi | A |
od otrok pri Menartovih?« Smuka je dražilo | večno | izpraševanje.Mar je na spovedi? | A |
spraviti vase niti tedaj, če si z njim osiguram | večno | življenje na tem svetu.Janko mi je nato rekel | A |
da Cankar tudi ne piše slabše ... Došla sva | večno | mlado gospo Ružo; logike je pogrešala v igri | A |
»Velecenjeni gospod doktor, naš trg vam bo | večno | hvaležen!Seveda ‒ uradno poslopje ‒ sčasoma | A |
izredna domu vdana vnema in požrtvovalnost v | večno | slavo starodavnega Muhobora rodila v restavraciji | A |
mi odgovarjate pred posvetno pravico in pred | večno! | Jamčite mi za ta usta z vsem svojim pokretnim | A |
Zgolj od ene čokolade in od mila ne bo mogla | večno | živeti! Narobe! | A |
ne staram. Radoveden sem, ali bom v sanjah | večno | ostal mlad in ali bom sploh kdaj umrl v sanjah | A |
režim traja le kratek čas! Le odžagavanje je | večno. | [ Jutro, 31. julija 1924 ] | A |
zanašam se na Vas, da me ne pustite na cedilu! | Večno | vam bom hvaležen do hladnega groba, in če boste | A |
kakor za hlapca. Tako sem večkrat mislila: | večno | ne bo za hlapca, rad te ima, kaj, ko bi se vzela | A |
stran 44 . / KOLEDNIKOVE PRIKAZNI Kolednik, | večno | nemirna duša, je popustil borno službo in krevljal | A |
mesa nagajivega koštruna. Povabljen je bil na | večno | in boljše kosilo v nebesa. Pirhi Čas teče | A |
strugi je pel, Nejcu ovčarju pa je planina žgala | večno | luč. | A |
šla k rani maši. Veliko, rdeče rezano knjigo, » | Večno | molitev«, je držala v levici, izpod nje je visela | A |
k Francki in jo prijel za roko: »Bog mu daj | večno | luč, nič ne jokaj.Kar je, je. | A |
Marinček in povzdignil kozarec: »Bog mu daj | večno | luč, Blažu!Sosedje in sorodniki, star sem in | A |
zavistni in nevoščljivi in pripravljeni na | večno | zabavljanje in pretep.Nihče se ni dvignil, da | A |
kamen zarezal, kar mu povem. Vse se ga prime za | večno. | Ko bi ne bil rojen v grmu od barbarske volkulje | A |
na obede, si napivali z medom in si prisegali | večno | vero na bogove in na sence pradedov. Slovenski | A |
najvažnejše. In če bo Ivan ostal živ, ne bo | večno | jezen nanjo; o, spomnila ga bo nase, če mu bo | A |
moškega, s toplim razumevanjem in nagonskimi vezmi | večno | zakoreninjenega v življenju rastlin, živali | A |
Vendar je čar še trajal, kakor da mu je sojeno | večno | življenje.S tistega čarobnega kraja sem se odmikala | A |
razširi v polkrožen balkon; nad gladino ga bodo | večno | držali mogočni temelji iz kosov skal, ki jih | A |
vsem pričakovanjem zaljubil v Nemko Ingrid z | večno | razgaljenim popkom, naj je bila v krilu ali | A |
strani. Čutila je, da si ne želi, da bi bil | večno | njen, prav kakor se ona ne bi čutila ne manjvredne | A |
po vratu. Oči je imel motne, rahlo izbuljene, | večno | začudene in bolj tipajoče predse kakor raziskujoče | A |
pogledati Tineta. Tine je brezbrižno žulil svojo | večno | cigareto, kakor da se ga ne tiče nobena druga | A |
vedno njegova, topla in nasmejana, njegovo | večno | dekle, njegova ljubezen ...Tine je že skoraj prispel | A |
»No, kaj?« » | Večno | luč bi morali prižgati v čast vernim dušam v | A |
skušnjava je bila premočna, razen tega zares prižge | večno | luč, prav lepo jo prižge ...Takoj popoldne se | A |
vprašal tujec z nevsiljivo radovednostjo. » | Večno | luč postavljam - v spomin teti Ani. Danes | A |
Popoldne, če Bog da, se najdeta in si obljubita | večno | zvestobo ... S ceste se zaslišijo trdi | A |
in se rajši zanesite nanj!« In namigujoč na | večno | nasprotovanje med pehoto in konjenico je dodal | A |
ljubeznijo zavzel za moja otroka. Gradniki ostanemo | večno | njegovi dolžniki, naša hvaležnost ne premine | A |
- klečijo ljudje in molijo in se trudijo za | večno | plačilo. ”Golobček, čedna stvarica, | A |
kar ti ponuja za tvoj dušni blagor in za tvojo | večno | srečo navdušeni ‚pisateljski komité‘!... | A |
da ji ne morem ubežati? Čemu me muči s svojo | večno | prisotnostjo, da sem pozabil na ves svet in | A |
tvoja modrost in zrelost je le globoka, grenka, | večno | grizeča zavest, da si iz nemoči in bojazljivosti | A |
Tudi mene so klicali k nji. Obetal ji je nekoč | večno | zvestobo in tako dalje ... kakor smo vsi obetali | A |
se ziblje, kladevce bije, kazalec kroži svojo | večno | pot ... ”Blagor ti!“ sem zavzdihnil. | A |
je mnogokdaj, da sem zvečer prisegal ženski | večno | ljubezen in zvestobo in da sem se drugo jutro | A |
kakor posojeno suknjo ter nese drugam to svojo | večno | doto ...V Heleno sem bil zaljubljen, ker je imela | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |