večno (301-400)

da bi se zaradi krivoverne ženske pogubilo	večno	moje zveličanje!l Zadnje besede je govoril sam	A
pičla. Pa so bili dobri ljudje, in Bog jim daj	večno	zveličanje, vsem tistim, ki so že pomrli iz	A
pa boš na stare dni, ker to vendar vidiš, da	večno	ne bom živela?In če umrem, pa se vas oglasi	A
dekle izpridilo, pa misli, da si je prislužil	večno	zveličanje.Mene poslušaj, Jernač, pa zaslišiš	A
stricu Opeki ‒ »da bi ga tam nad zvezdo Brunarico	večno	grel njegov zidarski plamen,« smo pogosto peli	A
ne maraj, Majnhalm, tudi Turjak ne stoji za	večno.	« »Ne da se preklicati, da te je Neža, veleplemenita	A
to uro, in delaj, kakor da bi ti bilo živeti	večno	na tem svetu!« Opatova moškost in prijaznost	A
naglo kakor blisk, ne pa hiteti tja, kjer čaka	večno	življenje,« je prior šepetal iz Kempčana.	A
že ne potrebuje, pripravlja se za večjo in	večno	druščino,« je Matevžek pravil, kako je Vrbičevega	A
vi, jo bodo vaši otroci imeli tudi v pravo in	večno	last.Ampak zdaj me slušajte še enkrat in poslednjič	A
svet brez tega?« »Tule notri bo slaba; kar	večno	devištvo bo treba zaobljubiti. ‒ Ali bolničarka	A
morda hodi v pisarno!« »Seveda, Marija bo na	večno	imela svojo zaslepljeno mater, nikoli ji ne	A
sam zase čutil, da se je danes spet izkazal	večno	pravični, večno kaznujoči Bog.Grof je že veliko	A
da se je danes spet izkazal večno pravični,	večno	kaznujoči Bog.Grof je že veliko hudega prizadejal	A
Ljudstvo naj veruje v Boga, upanje naj mu bo	večno	življenje ‒ ne begaj ga s pravljicami in vražami	A
tebi ne verjamem, jaz, da si se zaobljubil v	večno	samstvo.« Boštjan je molčal, grof je poprijel	A
je s časno srečo, goljufna je. O, da bi le	večno,	neskončno srečo v nebesih dosegli!«	A
goljufali, srečno je bila njih žalost spreobrnjena v	večno	veselje, katero v nebesih uživajo.«	A
nesrečni na tem svetu, zakaj se hočete še v	večno	nesrečo pogrezniti?Kaj ne veste, da vam ta greh	A
pretrpel, da bi le na onem svetu ne prišel v	večno	trpljenje.«Sodnik še zadnjič vpraša:	A
naužije čim največ svetlobe, preden zavesla v	večno	temo. Daleč za belimi prodovi Save je sonce	A
proti drevaku, v katerem se za vedno popelje na	večno	Temno jezero.Prav takrat je rahel veter razgibal	A
Potrt je Piščalar odveslal za Rožni hrib ‒ na	Večno	pot bi rekli dandanes ‒ pristal na trdino in	A
zlato zapestnico sem kupil od Mrkega Ježa v	večno	last ves Strmi hrib s podnožjem vred.« Ostrorogi	A
niti slišali ne. So bili preveč vajeni njih	večno	enake pesmi. Rega rega rega rega ‒	A
so v soncu, kakor bi z zvezdami posipali za	večno	zabrisani grob samovoljne žrtve ‒Bele Ovce.	A
nehanja prostega naravnega človeka razpletati	večno	uganko človeškega srca in duševnega bitja, eni	A
če se mu jasno pokažejo, ne priznava. Kar je	večno	lepo na človeku, ima svoj izvor in začetek v	A
bil ves drugačen ko njegov oče. Kakor je oče	večno	doma tičal in sam vase zamišljen preživel pri	A
žalil, molil sem zvečer ž njo vred »za časno in	večno	srečo očetovo«. Kolikor je bila moja mati starejša	A
deklico zaljubljen, ona v mene. Prisezala sva si	večno	zvestobo, in ker sem na Dunaju medicino učil	A
napraviti mašni plašč in ustanovili v Ljubljani	večno	mašo na svetega Ahacija dan kakor obletnico	A
Eni so menili: »Kri mu bodo izpili, da bodo	večno	živeli.«Eni so rekli: »Ne, ampak živemu bodo	A
Ali je varno spravljen za vse življenje, za	večno?	« vpraša Peter. »Prodal sem ga na Turško, janičar	A
srečen. Ali pa je mirovala vest, tista ptica, ki	večno	kljuje in vpije in obsoja?Ali se je lahko ulegel	A
prestrašil, kateri so ga čuli. »Pogubljen sem na	večno!	«Rekši, je bežal ven in nihče ni šel gledat za	A
bil še čas za mojo srečo, ko nisem bila še na	večno	vezana, vezana na tega človeka ...« Stresne z	A
pa zopet na podobico pripogne in nadaljuje: »	Večno	nanj navezana, do smrti nesrečna!In vendar si	A
Cenek, da preveč bogastva na enem kupu tudi	večno	ne vzdrži.Ali sedaj veš, zakaj čebele roje?	A
bosta imela. Še rajnik moj oče ‒ Bog jim daj	večno	luč! ‒ bili so jo podedovali po tistem gospodu	A
smrt ostrelili Štivrnikovega Franceta in da je	večno	zaspal spovedan in obhajan v Godeževi hiši.	A
jaz prvi ogovoril starega: »No, oče, boste li	večno	gospodarili?Čas je, da si odpočijete!«	A
poredni, ej, poredni!« »Kaj pa vi, ali boste	večno	gospodarili?Sina oženite, če ne vam bo prestar	A
jaz prvi ogovoril starega: »No, oče, boste li	večno	gospodarili?Čas je, da si odpočijete!«	A
poredni, ej, poredni!« »Kaj pa vi, ali boste	večno	gospodarili?Sina oženite, če ne vam bo prestar	A
letnih časov kroži«. In vendar jo vedno čuješ to	večno	pesem, ki jo vzbuja nova pomlad leto za letom	A
ženice preveč. Omagala je in zaspala mirno tja v	večno	spanje. 4 Vse to zadnje se je godilo v tretjem	A
odpočijem. Potlej pa, prosim, pokažite še tisto	večno	mesto, kamor drže vse ceste.« »No, Rim,« odgovori	A
. / . / stran 42 . / Prav ta cesar je dal ‚	večno	mesto’, do sedaj varovano s tisoč in tisoč ščiti	A
lepa predstavljateljica onega pesnikovega ‚	večno	ženskega’, iz tiste vrste Afroditinih svetnic	A
za kratko nepremišljenost prostovoljno naloži	večno	pokoro, kakor pravi pesem: ‚Za jedan časak radosti	A
prerokuje ... Ta modrijan trdi, da mora človeštvo	večno	trpeti, ker mu je to sojeno.Jaz kaj takega ne	A
Jaz kaj takega ne trdim. Ni vam sojeno	večno	trpljenje!Toda vi sami, ki nočete opustiti	A
rešitve: moje prekletstvo in pregnanstvo je	večno.	Ti, ker si nepopoln duh, dosegel si milost in	A
zemeljskega življenja nerazkaljeno radost in	večno	opravičbo onkraj groba. Zli duhovi nadlegujejo	A
sedaj odtegne izvršitvi smrtne kazni in vstopu v	večno	življenje samo zato, da nekoliko časa pozneje	A
ostavi to ničevo življenje in se pogrezne v	večno	trpljenje, to bi bila velika zavedba nedolžne	A
golega Bogatina. V tej gori je prostorna jama,	večno	razsvetljena, ki hrani v sebi bogastvo suhega	A
narodove meje. Toda mi zaslepljenci se za to	večno	nevarnost nismo menili, ker nam je bila kakor	A
pozna dualizma med potrebama za časno in za	večno	življenje, kateri sta se pri vas često križali	A
sem bil po okoliščinah prisiljen, preseliti v	večno	življenje moža, ki se je vse žive dni trudil	A
možnega izdajstva. Zato mi je tudi dolžnost v	večno	molčanje prisiliti dva sumljiva ovaduha, katerima	A
sem ter tja stoletja in stoletja; vendar ne	večno.	Kajti naše zgodovinske dobe so proti večnosti	A
Nič stalnega ni pod soncem, katero tudi ni	večno.	‒ Tudi naša država se mora pokoriti zakonu vseh	A
Tako je naša svetovna zgodovina svetovna sodba:	večno	strahovanje večno se ponavljajoče človeške zlobe	A
zgodovina svetovna sodba: večno strahovanje	večno	se ponavljajoče človeške zlobe in bedastoče	A
učenost, neizčrpno bogastvo, sijajne časti in	večno	slavo: vse najvišje blagosti človeške.Povrhu	A
svoji drugi domovini pripravljati na selitev v	večno	domovanje.Na grobni kamen si pa dam zapisati	A
duhovni, ki ima bele roke od pogače? Zato pa	večno	tista pridiga: »Potrpite, potrpite!Pa od nebes	A
grizla v globini zavest, da bo zdaj in zdaj za	večno	utihnila materina beseda in da bo nepremično	A
začelo njegovo propadanje. »Kaj sem obsojen na	večno	nesrečo, kaj ni zame izhoda?« mu je plahutalo	A
presunljivo zatulila. Vsi so mislili, da nevihta že	večno	traja.Niso mogli do besede, še živina se ni	A
pa usojena nagla smrt, tedaj jim naj podeli	večno	življenje na onem svetu! Tako so molili	A
poveljnik, da smo prisegli svojemu voditelju	večno	zvestobo.Kar odloči on, to storimo tudi mi,	A
SAM Ko se umaknem v zavetje borovcev, me	večno	zelenje prekrije ... Ko se v ožgano travo uležem	A
silijo v to, kar jim bode, kar jim mora biti	večno	nedosežno.Menil sem do zdaj, da so take ženske	A
smo ustvarjene. Kar je višjega, to nam bodi	večno	zaprto; v to naj se ne vrivamo, to pripada moškim	A
skrije pekoče sonce za gore. Izgubljene in za	večno	zamujene so se mi zdele vse ure, kar sem jih	A
življenju, kjer duša hira in umira od žeje,	večno	zelen otok, poln hladnih potokov, pisanih cvetic	A
če ne izpolnilo, pa vsaj nekoliko potolažilo	večno	hrepenenje mojega srca ter me vsaj za trenutke	A
. / . / stran 11 . / In tako ostanem pač	večno	nem! II 6. julija To pismo ti pišem v postelji	A
jasne duše kakor nebo, ki se je razpenjalo	večno	vedro nad njim ‒ sin mogočne, cvetoče domovine	A
stisniti se mirno v kot pa uho in srce odpreti	večno	mladim blaženim glasom. Po prvem dejanju se	A
sem hrepenel vse svoje življenje ‒ nevidno, a	večno	središče mojih misli podnevi, sanj mojih ponoči	A
dar modrosti, s katerim ti bo lahko pridobiti	večno	zveličanje pa tudi časno blagostanje.«Sin je	A
zlato svobodo, človekoljubjem, blagosrčnostjo,	večno	resnico, neizgubno pravico, napredkom, sveto	A
le en srebrnik, bi si nakopal z njim časno in	večno	pogubljenje. Kadar ti bode življenje	A
plemenito srce, ni želel, da se pogubi časno in	večno,	nego da se reši in zveliča.Ni še učakal velike	A
bila poštena, bogoljubna ženska, Bog ji daj	večno	zveličanje; otrokom bo velika škoda in tudi	A
človeka, če se čuti v nevarnosti, da izgubi	večno	življenje in nebesa, če mu šepeta z zaničljivim	A
tako usrdila, da je kačo preklel in dejal: ‚	Večno	zimo boš čutila zanaprej ti in tvoj rod’ ‒ in	A
človeku, da jih je prosil, dušo, srce in časno in	večno	zveličanje svoje.Kurenta so iz neskončne hvaležnosti	A
nepremično na oder, kjer je spal njen dobrotnik	večno	spanje.Kekec se ji je približal in je sedel	A
samotni šumi, ga obvladal in zdaj ga potegne v	večno	pogubo. Ženici sta se križali in zdihovali pobožne	A
Danijel želel in bi bil ostal tam najrajši za	večno.	Saj ga vlečejo tja neznane želje in sredi noči	A
težak, da so bili Rutarjani obsojeni skoro na	večno	beraštvo. Pogreba ubitega Košutnika se je morala	A
se imela rada. Zdelo se mu je, da bo trajalo	večno,	da ne more prenehati.Da bosta kar ostala tam	A
bomo še videli. Pa tudi vojska ne bo trajala	večno,	« je zaklical Likar in jim pred nosom pomahal	A
Žiga je rekel: »Narava ne pozna smrti.	Večno	živi svoje malo in veliko življenje.« ŠTABNA	A
kar naprej prijatelja! Sem mislila, da bosta	večno	v jezi, ko sta se na pustno nedeljo tako zgrabila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani