Na zbirališču so si segali v roke slovenski in antski starešine, mejaši in sosedje, vrli prijatelji nekdaj, po ščuvanju Hunov pa smrtni sovražniki. Zamenjavali so plašče, darovali drug drugemu lepo rezljane puščice, vabili se med seboj na obede, si napivali z medom in si prisegali večno vero na bogove in na sence pradedov. Slovenski mladci so zaljubili antske mladenke, vsak dan se je svatovalo, ves tabor je bil navdušeno pirovanje, svečan praznik sprave.