Ona vse to ve, samo to zdaj ni najvažnejše; ona dobro ve, da to zdaj ni najvažnejše. In če bo Ivan ostal živ, ne bo večno jezen nanjo; o, spomnila ga bo nase, če mu bo prav ali ne! Toda nazadnje bo pozabil, da zdaj v šotoru ni ravnala čisto po njegovi volji; pozabil bo na trenutek, ko je moral trpeti njegov ponos in njegova pripadnost tistemu, kar on imenuje naša stvar, ona, Ana, pa še ne ve prav, kaj je to in ji zdaj tudi ni mar, ker ga mora rešiti.