Opat Angelus je sedel na častno mesto pod velikim križem, kraj njega se je usedel opat Albertus, na vsaki strani od njiju pa je sedel eden pisarjev vizitatorjevih.
Zavladala je tišina, ko je vstal prior Markvard in zbranim menihom povedal, da naj vsak, kdor ima kako pritožbo, stopi pred vizitatorja in pove, kar mu je na srcu, svobodno in neustrašeno, ker nobeden ne sme biti kaznovan, če pove resnico.
Vizitator Angelus je z rahlim prikimanjem potrdil to naznanilo, iz oči opata Albertusa pa je švignil po zbranih menihih tako grozeč pogled, da so imeli občutek, kakor bi jim kdo zagrozil z mečem.