težko (101-200)

verni, nedolžni naš narod ... Gospôda - meni je	težko	pri srcu - ostavite me ... Siratka, pokličite	A
prinašaš? KUPEC odloži krošnjo pred hišico:	Težko	sem nosil. MENIH Počiješ se pri meni.	A
to ni časa; nesi svoje novice tja, kjer jih	težko	čakajo, med sebi enake. TUGOMER Torej res	A
storil prav. Sin je moj, kri od moje krvi in	težko	mi je šlo prijeti ga trdó.In vendar bi se bil	A
Ne, še nikogar ni. Velik sneg je,	težko	se hodi. In pa daleč smo od železnic.	A
zate veselim, ne za druge. Ha, ha ali si kaj	težko	pisal meni po denar, kaj? Lojz.Mati, veste	A
Pečarica. To ti povem, dandanes se denar	težko	služi.A brez denarja ni nič.	A
Prenagli ste bili, strinja, prenagli!	Težko	se bo popravilo to... (Zastor pade)	A
pojdeš pogledat, kako se živi drugod. Povsod	težko,	sinko, povsod težko.(Segne v nedrije, odmota	A
se živi drugod. Povsod težko, sinko, povsod	težko.	(Segne v nedrije, odmota v robec zavit denar	A
Slovo jemljejo ljudje.	Težko	se misli na ločitev, Kar naenkrat bo prišla	A
Daleč je to. In	težko	se jemlje slovo. Kregar.Polovico bodo zapili	A
Nikar, Lojz! Ti si tako vesel, a meni je jako	težko,	vidiš. Lojz. Oh, Ančka, ko pridem iz Amerike	A
Skoro jokal je, siromak „Politika“...	Težko	mu je bilo.Branil ji je, ali vseeno se mu dobro	A
Prvo zimo je žalostno, res.	Težko	se človek navadi na lenobo.Drugi sekajo in tešejo	A
Tudi vi teta lahko greste.	Težko	se bo hodilo po rebri nizdol ponoči.In burja	A
Majhna je. . /\ .. stran 86 . \/ Ranjka mati so	težko	umirali zaradi nje.Bog vas obvaruj!	A
rajša, da gre Lojz v Ameriko. Torbarček.	Težko	vam bo, strina, težko. Pečarica. E, se bo	A
Ameriko. Torbarček. Težko vam bo, strina,	težko.	Pečarica. E, se bo že vrnil.Saj sem mu rekla	A
Odšli so. (	Težko	padejo besede v obči molk.Vsak ostane na svojem	A
stran 35 . / Na glas je solzíla se mati, Ko	težko	jemál sem slovó; Ničesar imela ní dati ‒ Svetínjo	A
Vse omizje slavno nama priča.	Težko	čakal čarovníj bom tvojih, Rad bi videl, kako	A
spomin, v samoti mirni balzam je najmečji spomin	težko	prestanih bolečin. * Pom	A
razsvetljene iz reke dna žare nocoj, krog mize	težko	obložene pa vitezov piruje roj. V steklenih	A
ljube verne, ne zabi! Kako te čakam, željno,	težko!	Iz bojnega vrni se plesa sem doli, sem doli	A
s teboj za vedno se razstal tako nerad, tako	težko	a moral sem ‒ in ni mi žal. Mučenec Korak	A
samó, pomisli, kako bi pač Jožefu nerodno in	težko	biló! Oh, daj, da ozdravi ženica mojà, in jaz	A
svoje ljube izvoljene skrije z umetna rokó za	težko	slovó na vek. O Kriste!	A
dobila je? Na Kranjsko zopet se vrnila je in	težko	solzo tam prelila je. A čuj!	A
sám na cesti híra, lic ledénih, vélih,	težko	brême ga na tlà podíra vej odrevenélih.	A
so naša dolga pota, da zastonj je trud in	težko	delo, vse trpljenje burnih dníj neštetih	A
stisni gorko se na môje ude, da ohrábriš me za	težko	delo in v nebesa me popelješ ... Amen!“-	A
Sihem tjá k šatorom in še vedno mu je srce	težko	... ”Dina moja, krasna zvezda moja, bridka	A
upu večnem in pa v večnem strahu? Ali ni ti	težko	to življenje?“...	A
naročil: Svetlo solnce, njó mi glej, če je	težko	njeno srce hitro meni to povej! In zvečer	A
usodo mojó stvarilo si tí. OJ KAK� JE	TEŽKO	TO ŽIVLJENJE Oj kakó je težko to življenje	A
OJ KAK� JE TEŽKO TO ŽIVLJENJE Oj kakó je	težko	to življenje vedno več trpljenja nósi čas	A
moje; ko veš, kako strasti mogočne svoje	težko	zakrivam, ko ozrem se nate! In ko molčiš	A
vijolicam in slavcem prigovarja mlado solnce: ”	Težko	že vas čaka mati, vaša mati, ženka moja.	A
nocoj ne, ljubček moj; takó mi je pustó in	težko,	noči je mene strah nocoj. Ostani, čisto	A
nocoj ne, ljubček moj; takó mi je pustó in	težko,	noči je mane strah nocoj. Vzduh opojen	A
vagabundi brez doma, lokavi, boječi, nastopajo	težko	pot. Od ulic do ulic križem po mestu -	A
gorkó teló privije, in sladek balzam v	težko	kri tedaj se mu izlije. ”Zakaj ti je okó	A
otroka je izlil sovraštvo svoje. S svojo	težko,	trdo róko vodil je življenje tvoje; zapuščenega	A
Narod je mrtev. Mrtvaški prt	težko	na njem leži, ugasle so oči globoke, na	A
okoliščinam ter sem jo temeljito oškropil z gnojnico.	Težko	to ni bilo, če se pomisli, koliko gnojnice je	A
žarkov polni verzi so se rodili iz mladosti in	težko	in žalostno mi je, kadar jih berem v teh resnih	A
odseva jasno vse življenje v svoji bedi ...	Težko	vzdihne bolna mati, položí koščeno róko	A
... S svojo	težko,	trdo róko vodil je življenje tvoje; zapuščenega	A
poloblečena leži; kot v sanjàh nemirnih,	težko	dvigajo se prsi njene. ”Ne, ah ne krasnà	A
redu kot se pojavljajo v besedilu dihavica ‒	težko	dihanje zmrzlak ‒ zmrzljiv človek udušljiv	A
dežja ob okno bijo, za drugo spet druga počasi,	težko.	Zdaj pa zdaj zašumi po vrheh, z ropotom zgubi	A
sluša dolge noči tihi raj ‒ Tu minuta za minuto	težko	plava v noč prečuto v vsebrezkončni, nepovratni	A
pesem to, kot še nikdar poprej srce ga teži ...	Težko,	težko živeti je samemu brez ljubice, težko,	A
kot še nikdar poprej srce ga teži ... Težko,	težko	živeti je samemu brez ljubice, težko, težko	A
Težko, težko živeti je samemu brez ljubice,	težko,	težko brez srca, ki zanj živi, ki ga ume pod	A
težko živeti je samemu brez ljubice, težko,	težko	brez srca, ki zanj živi, ki ga ume pod trudni	A
ko skoro že premaga me usoda zla premoč in	težko	skrivam bol, hladno se smehljajoč. Daljna melodija	A
‒ Velika družina to, ni je moč pregledati,	težko	je živeti ž njo, da ni vam moč povedati! Zvonovi	A
Kdo spozna skrivnost življenja? Umrl	težko,	strt od življenja in nerad. V trenutku zadnjem	A
‒ Tu minuta za minuto . / . / stran 35 . /	težko	plava v noč prečuto v vsebrezkončni, nepovratni	A
pesem to, kot še nikdar poprej srce ga teži ...	Težko,	težko živeti je samemu brez ljubice, težko,	A
kot še nikdar poprej srce ga teži ... Težko,	težko	živeti je samemu brez ljubice, težko, težko	A
Težko, težko živeti je samemu brez ljubice,	težko,	težko brez srca, ki zanj živi, ki ga ume pod	A
težko živeti je samemu brez ljubice, težko,	težko	brez srca, ki zanj živi, ki ga ume pod trudni	A
ko skoro že premaga me usode zla premoč in	težko	skrivam bol, hladno se smehljajoč. TO JE LOVSKI	A
Kdo spozna skrivnost življenja? Umrl	težko,	strt od življenja in nerad. V trenutku zadnjem	A
srce mlado, da lepega sveta sem čakal, oh, tako	težko	‒? Zdaj velik vzrastel sem, a v srcu pusta je	A
starci zanjo vneti, z gore so višarske šli,	težko	jim umreti ... Brez ljubezni hodim jaz in brez	A
bajna je, brezglasna ... , a od takrat v srcu mi	težko,	zapustilo me je verno dekle moje, in nesreča	A
pod Kovsko po cesti pa Žužem prišel, mošnjo	težko,	no, glave ni lažje imel, ‒ vrag sam mu nocoj	A
najvišjih do najnižjih leg. Delo odmeva je bilo	težko	‒ redno je kasnil. V tesnobo je vsakič vstopil	A
upanja ne kaže več mladina. Plevel razširjen	težko	se izruje, ne zmaga plemenita ga rastlina;	A
VI. Žalost v serci, žalost po sveti,	Težko	je pesmi vesele peti! Rejenka „Kdo moj je oče	A
uradne obraze, med svete podobe in razne ukaze ...	Težko,	pretežko nam je tukaj živeti. Tam zunaj pri	A
mrtvak v ta mrak kriči: Upri, upri se, raja!	Težko,	težko nam je umreti, ker čas je v nas, ki zdaj	A
ta mrak kriči: Upri, upri se, raja! Težko,	težko	nam je umreti, ker čas je v nas, ki zdaj ga	A
slišimo otroka, ki že diše. Zato nam je tako	težko,	a vendar je vsakdo kot mati pripravljen sebe	A
troje src bi morali imeti, da ne biló bi nam	težko	živeti, da mogli bi vso mržnjo razodeti, ki	A
končajo v sivem, meglenem jutru, ki leže na dušo	težko,	moreče, kot sneg na jesenske rože. Rože se sklonijo	A
hrepenenjem, drhtečih rok in drhteče duše.	Težko	je potiho oditi od ljubega a kaj naj mu rečem	A
po duhu brat. Težkó se človek od mladosti,	težko	se loči od nadéj, težko se loči od prostosti	A
človek od mladosti, težko se loči od nadéj,	težko	se loči od prostosti ‒ od tebe jaz sem se težéj	A
lahkó, živó lete, legák je tudi nam korak, a	težko	je srce. Saj ptičji rod se vrača zdaj domov	A
Svetilka ob cesti Kaj bi bil človek, če ti je	težko	biti človek?Postani obcestna svetilka, ki tiha	A
Bodi svetilka, če ni ti mogoče biti človek; ker	težko	je biti človek. Človek ima samo dve roki, pomagati	A
kakor stražniki pod goro preko kamenite gmajne	težko,	trudno šepetajo. Kadar bolna duša skloni v jasni	A
prikrito ječanje dvigalnikov, čujem strojev	težko	brnenje, čujem pod njimi vzdih v življenje!	A
tebe ljubiti; ah, ljubica, dajmo vse pozabiti,	težko	živi, kdor je potrt! Če svet je teman, krut	A
votlim bobnenjem; tiha poljana samotna stoji;	težko	mu, ki ob tej uri potuje ... Sprevodnik na šipo	A
temno poljano; srce bi se ustavilo, vlak hiti;	težko	mu, ki ob tej uri samuje ... Srce bi se ustavilo	A
zlatu. Mirno sveti na zeleno, zapuščeno gmajno;	težko,	težko, težko je živeti! Sredi gmajne brest.	A
Mirno sveti na zeleno, zapuščeno gmajno; težko,	težko,	težko je živeti! Sredi gmajne brest.	A
sveti na zeleno, zapuščeno gmajno; težko, težko,	težko	je živeti! Sredi gmajne brest.	A
Sladko vince ... Konjički škrebljajo, ker voz′jo	težko,	ker vince peljajo, k′ je močno sladko. Sladko	A
bom prodala. Prav poceni ga ne dam, sem ga	težko	dobila, rajši ga domov peljam, še bolj ga bom	A
dom Na gori je moj dom, tam jaz živela bom;	težko	mi je srce, ko vidim te. Le pridi na moj dom	A
temne so noči, kdor pa ima zalo dekle, ta jo	težko	zapusti. Ko bi drugega ne imela kakor zalega	A
dolince, oj božíme, oj božíme tele dolince, ko vas	težko,	ko vas težko zapustim. Oj božíme, oj božíme	A
oj božíme tele dolince, ko vas težko, ko vas	težko	zapustim. Oj božíme, oj božíme tata in mama	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani