Tako se mi zdi, da čujem nje glas, ki tožno in sladko obenem me vabi: O pridi, o pridi že k meni v vas, nikar me, ljube verne, ne zabi! Kako te čakam, željno, težko! Iz bojnega vrni se plesa sem doli, sem doli, kjer rože cveto, ropočejo mlinska kolesa!«