Kmalu se prikaže skozi luknjo Jernač in potege culo tobaka za seboj, potem pride še en človek, katerega pa Tone ni poznal. On ju je dobro videl, ker je ravno svetloba iz špranje sijala na oba, onadva pa njega nista mogla videti, ker je sedel v črni temi. »Hvala Bogu, zdaj smo menda brez skrbi,« pravi drugi, ki se mu je videlo, kakor bi bil gospodar, Jernač pa le njegov nosač.