Sonce je sijalo, toda njegov ni bil niti en sam žarek; življenje je plulo okrog njega v polnih valovih, a njega se ni dotaknilo. Prikazovali so se obrazi, polni sreče in lepote; kadar se je ozrl nanje željno in boječe, obrníli so se odtujeni v stran.
”Kakó je veliko in krasno; a jaz sem ga izgubil, -- jaz sem izgubil svoje življenje ...“ Anastazij je povečerjal in vstal izza mize.