nova beseda iz Slovenije
Strnad, po materi Slovenec. Imel je najprej | slovenski, | potem češki referat.Strnad je opozarjal češke | B |
preostro in če je grozilo, da jih bodo ukinili. ‒ | Slovenski | oz. jugoslovanski referat je prevzel dr. Josip | B |
blokirane. Takrat je Čehom priskočil na pomoč | slovenski | tajni odbor, ki je poleg lastnega gradiva poslal | B |
uporabljati gradivo, ki ga je pošiljala v tujino. | Slovenski | tajni odbor pa je nastal iz ljudstva.Utemeljitelj | B |
vse besede izvirnega besedila, ki jih pozna | Slovenski | pravopis iz l. 2001, pa tudi nekaj čisto pogovornih | B |
odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971 | Slovenski | biografski leksikon, Ljubljana, I. knjiga, 1925 | B |
1933-1952, IV. knjiga, 1980-1991 Primorski | Slovenski | biografski leksikon, Gorica, 1974 Enciklopedija | B |
štajerski (1222). * * * Pod Visokimi Turami pri | Slovenski | Matri (Windisch Matrei) so imeli v dolinah Defereggen | B |
udarec 56 Meč 60 Voda 64 Objezda 67 Ogenj 70 | Slovenski | jezik 73 Karantanija in Panonija 77 Državnost | B |
lahko uvrstimo ustoličevanje na tisto mesto v | slovenski | zgodovini, ki mu dejansko pripada. Ko se je | B |
smernicah teh krogov iznesli poniževalne trditve o | slovenski | zgodovini ter jih oznanjali kot znanstvene resnice | B |
plemstvo na Slovenskem govorilo samo nemško, | slovenski | pa naj bi ostajal le kmet.Slovenci naj bi bili | B |
suknjiča mu dajo siv plašč, in posade nanj siv | slovenski | klobuk s sivo klobučno vrvico, in ga posade | B |
majhni in veliki, žene in možje skupaj svoj | slovenski | kirielejson, to je svojo slovensko pesem in | B |
življenja. Vrh tega je dolžan odgovarjati v | slovenski | govorici, ki se tu uporablja, in ne v drugem | B |
rdeč pas ... dva rdeča čevlja ... siv plašč ... siv | slovenski | klobuk, s sivo vrvico ... Noša23 označuje | B |
kasneje vojvoda pojavi tudi pred cesarjem, kot » | slovenski | gospod«). Plašč predstavlja dostojanstvo, | B |
pastir,26 v pomenu dobrega vladarja. Siv | slovenski | klobuk, s sivo klobučno vrvico, katere en konec | B |
karantansko ljudstvo, zato karantanski vladar, ta » | slovenski | gospod« tudi ne snema svojega 25 D. Forstner | B |
J. Šavli, Karantanski klobuk, najpristnejši | slovenski | simbol, Glas Korotana 1981, str. 13‒33 28 prim | B |
itm., str. 76‒79 (Feuer) . / . / stran 73 . / | Slovenski | jezik In kmet bo zaklical v slovenščini | B |
Karantancev, bi bilo takšno kakor drugod. | Slovenski | jezik ima pri ustoličenju simboličen političen | B |
str. 142 . / . / stran 75 . / Poleg tega je | slovenski | jezik tudi ustavnopravni simbol, ker se v tem | B |
postane za vse cesarstvo »windischer herre«, t. j. | slovenski | gospod (Otokar 19910).Nadalje s tem, da pripozna | B |
Metodom v Panoniji okoli 30. ‒ prim. F. Grivec, | Slovenski | knez Kocelj, Ljubljana 1938, str. 55 močno kulturno | B |
spis prevrača vrsto ukoreninjenih postavk o | slovenski | zgodovini, ki jih je kot znanstvena dognanja | B |
ljudmi, se kar sama od sebe ponuja »rešitev«: | slovenski | človek naj se ponemči ali poitalijanči, da bo | B |
je usidran še zlasti v šolskih knjigah in v | slovenski | književnosti, kjer je s cankarjanskim hlapcem | B |
izmed vodilnih velesil v evropski zgodovini. | Slovenski | narod je imel, med drugim, odločilno vlogo pri | B |
zmetati skupaj, spraviti na neko smiselno mesto. | Slovenski | izraz za to je prispodoba (nemško Sinnbild | B |
nagelj narodna roža. Toda zgodovinske simbolike | slovenski | narodni vodje niso iskali, po vsej verjetnosti | B |
bandero s »slovanskimi« (ruskimi) barvami, za | slovenski | grb pa naj bi veljal kar kranjski orel, ki pa | B |
danes. Po prvi svetovni vojni so namreč za nov | slovenski | grb vpeljali grb celjskih grofov, po drugi svetovni | B |
sedanjega oblikoval izven grboslovja pristen | slovenski | živalski simbol: podoba kozla z zlatimi rogovi | B |
mesta. V novem, industrializiranem okolju je | slovenski | človek izgubil stik z nekdanjo krajino in njenim | B |
starši ne rečejo več otrokom: »Bogec se krega!« | Slovenski | človek je izgubil stik s svojim naravnim okoljem | B |
zaostal, majhen, nesposoben lastnega življenja. | Slovenski | človek naj bi se »internacionaliziral«. Toda | B |
neustrezne kritike njihovo pravo bistvo v široki | slovenski | javnosti povsem zameglile. Namen pričujoče študije | B |
Tako razširjen ni bil doslej še noben drug | slovenski | simbol. Narodna pripovedka Znani kranjski | B |
Baumbachova pesnitev je kljub svoji povsem | slovenski | vsebini nemško občinstvo izredno navduševala | B |
tudi srbski prevod. Po drugi svetovni vojni je | slovenski | založnik Trofenik v Münchenu leta 1968, za 100 | B |
pesnitev in je sprejemala Zlatoroga kot edinstven | slovenski | simbol, kar je bil nedvomno močan argument proti | B |
kulturo slovenskega naroda. Zlatorog je postal | slovenski | simbol, eden najlepših, najbolj izvirnih. V | B |
simbolični razsežnosti so Zlatoroga razumeli tudi | slovenski | kulturniki.Pesnik Anton Aškerc ga je prepesnil | B |
Zlatorog, kozel z zlatimi rogovi izpod Triglava, | slovenski | moderni mit, nacionalni simbol Slovencev.Izoblikoval | B |
Useničnik se zaustavi ob Aškerčevem panteizmu in | slovenski | poeziji na splošno (Katoliški obzornik 7, 1904 | B |
vzdušju Zlatorog gotovo ni mogel obveljati za | slovenski | simbol in zgovorno je dejstvo, da ga po drugi | B |
kakšen namen bi lahko imel Dežman ‒ sprva zavzet | slovenski | politik, že leta 1861 pa povsem na nemški strani | B |
45. . / . / stran 42 . / navdušila nemški in | slovenski | kulturni svet?Vse te okoliščine ne dajejo nobenega | B |
ki se nadaljujejo tudi še v novi vek. Tudi | slovenski | pridigar o.Rogerij je napisal zbirko pridig | B |
110. S. Rutar: Iz Bohinja čez Komno v Sočo, | Slovenski | narod, 1893. »... | B |
* * * 46 J. Tušek: O farovnih zeliščih, | Slovenski | glasnik, Celovec, 1863, str. 120. 47 J. Mahnič | B |
tudi Zlatorog, ki je izzval drznega lovca. Kot | slovenski | simbol pa Zlatoroga oz. kozoroga ni izoblikovalo | B |
Angležih, ipd. V vrsti teh simbolov je našel | slovenski | Zlatorog oz. starodavni kozorog kot sončna žival | B |
Zlatoroga Ugleden avstrijski in deloma tudi | slovenski | narodoslovec, Leopold Kretzenbacher, doma s | B |
popolnosti Cerkve. V Svetem mestu je 84 J. Gruden, | Slovenski | župani v preteklosti, Ljubljana 1916, str. 24 | B |
socialna zgradba slovenske vasi in z njo sam | slovenski | narod.Potemtakem že v Karantaniji, v času pokristjan | B |
zarezovali na posebno palico, na roš (rovaš). V | Slovenski | Benečiji, ki je več stoletij spadala pod Beneško | B |
nadrobneje opišemo. Zbor hišnih gospodarjev se je v | Slovenski | Benečiji imenoval »sosednja«, ohranjen v istem | B |
gorskega zbora je shod viničarjev pri cerkvi v | Slovenski | Bistrici leta 1240, na katerem so slovesno potrdili | B |
in povzročili velike človeške žrtve. Toda | slovenski | človek se ni vdal, branil je svoj obstoj 102 | B |
ki je imela večkratno premoč. Dogajanja v | slovenski | zgodovini, tudi znamenita bitka pri Sisku, so | B |
znamenita bitka pri Sisku, so našli svoj odmev v | slovenski | ljudski pesmi, ki je tudi v primeru Slovencev | B |
Njegovo senco.109 ‒ Namesto jablane je v | slovenski | ljudski pesmi lipa, v njeni senci Marija počiva | B |
mistične pesmi s takšno vsebino so se razširile po | slovenski | zemlji v 12. stol., potem ko so bili ustanovljeni | B |
krščanski mistiki prinesla nov žar, vživetje v | slovenski | prostor.Mnoga mistična doživetja pomenijo vrhunec | B |
prisotna kot živ simbol, čigar prvotnega pomena se | slovenski | človek v svojem čustvovanju več ne zaveda.Toda | B |
vsa ljudstva, narodi in vsi družabni sloji. | Slovenski | »ples pod lipo« je izraz veselja in sproščenosti | B |
avstronemški kakor tudi po ideologijah usužnjeni | slovenski | pisci izvajati od nemškega »Reigen«; da gre | B |
Toda Matjažev lik ne ustreza nobeni osebnosti v | slovenski | zgodovini, zato ga zgodovinarji in narodoslovci | B |
premoremo nobene takšne zgodovinske osebnosti. | Slovenski | pisci pa, katerih poklicna kariera je bila odvisna | B |
spoznamo še mnogo več, Kralj Matjaž pooseblja | slovenski | narod in njegovo zgodovino.‒ Preprost slovenski | B |
slovenski narod in njegovo zgodovino. ‒ Preprost | slovenski | človek, sposoben globokih mističnih doživetij | B |
pripoved,136 v kateri igra glavno vlogo | slovenski | narod sam. Matjaž je ajdovski kralj, vedno zmaguje | B |
Ker pa je pričujoča študija namenjena predvsem | slovenski | lipi, sodim, da je spregled te disertacije opravičen | B |
ljudi kot ideološke vsedline, tako da se je | slovenski | narod znašel danes, po kakih sto letih nenehnega | B |
jo bo treba šele odkriti, predstaviti široki | slovenski | javnosti, tako da slovenski ljudje ne bodo občutili | B |
predstaviti široki slovenski javnosti, tako da | slovenski | ljudje ne bodo občutili slovenstva kot ideološkega | B |
Jožko Šavli: Nagelj, | slovenski | cvet / Slovenska znamenja Virtualna slovenska | B |
beseda) Vsebina Simbolika cvetja 7 Nagelj 14 | Slovenski | okras 26 Slovenski pušeljc 39 Nagelj v podobi | B |
Simbolika cvetja 7 Nagelj 14 Slovenski okras 26 | Slovenski | pušeljc 39 Nagelj v podobi 46 Nagelj po Evropi | B |
Evropi 60 Narodne rože 72 . / . / stran 4 . / | Slovenski | nagelj (ilustracija Ivan Rob) V vsakdanjem | B |
teh rož je prav nagelj, ki nas kot značilen | slovenski | cvet še posebej zanima.Pri Slovencih je ljubezenska | B |
libro dei fiori, itm. . / . / stran 26 . / | Slovenski | okras Nagelj je danes Slovencem najbolj priljubljena | B |
najbolj pogosta in najpomembnejša sestavina. | Slovenski | okras je danes večinoma rastlinski, obogaten | B |
azpoloženju slovenskega človeka. Razvojna pot, ki je | slovenski | okras pripeljala do njegove sedanje umetniške | B |
kvadrat in zvezda. Namen 40 J. Karlovšek, | Slovenski | ornament, zgodovinski razvoj, Ljubljana 1935 | B |
nageljna v ljudski umetnosti (J. Karlovšek, | Slovenski | ornament, Lj. 1937, 42) 1908).47 V obdobju | B |
obdobju romanike do srede 13. stol., ohranja | slovenski | okras svoje motive, stilizirane in okrogle, | B |
starogrške in staroegiptovske umetnosti.51 | Slovenski | okras pa začenja prav tedaj obdobje svojega | B |
svoji lepoti in po bogastvu svojih oblik doseže | slovenski | okras v 19. stol.Okras postane tedaj v pravem | B |
Motivi učinkujejo pravljično in prav po tem se | slovenski, | zlasti alpski okras, loči od drugih. Prastara | B |
črke S, sorodna spirali in valovnici.53 | Slovenski | okras tega obdobja prištevamo med najlepše, | B |
življenju slovenskih ljudi. 54 J. Karlovšek, | Slovenski | ornament ... str. 45 Slovenski pušeljc Šopek | B |
Slovenski ornament ... str. 45 . / . / stran 39 . / | Slovenski | pušeljc Šopek cvetja, ki ga postavimo v vazo | B |
Seveda pa med rožami ni priljubljen samo nagelj, | slovenski | ljudje imajo radi tudi druge rože, posebno tiste | B |
sredozemskih predelov. Mišljeno je le to, da so | slovenski | fantje odhajali k vojakom ali na delo v nemško | B |
podobi Vrste nageljna v motivih, ki sestavljajo | slovenski | okras, predstavljajo večinoma divji nagelj. | B |
večinoma divji nagelj. Pod tem imenom umevajo | slovenski | ljudje vse one vrste nageljnov, ki rasejo v | B |
Upodobljene oblike nageljna, kakor tudi sam | slovenski | okras, so izraz občutka slovenskega človeka | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |