nova beseda iz Slovenije

slovenski (1.101-1.200)


Strnad, po materi Slovenec. Imel je najprej      slovenski,      potem češki referat.Strnad je opozarjal češke  B
preostro in če je grozilo, da jih bodo ukinili. ‒      Slovenski      oz. jugoslovanski referat je prevzel dr. Josip  B
blokirane. Takrat je Čehom priskočil na pomoč      slovenski      tajni odbor, ki je poleg lastnega gradiva poslal  B
uporabljati gradivo, ki ga je pošiljala v tujino.      Slovenski      tajni odbor pa je nastal iz ljudstva.Utemeljitelj  B
vse besede izvirnega besedila, ki jih pozna      Slovenski      pravopis iz l. 2001, pa tudi nekaj čisto pogovornih  B
odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971      Slovenski      biografski leksikon, Ljubljana, I. knjiga, 1925  B
1933-1952, IV. knjiga, 1980-1991 Primorski      Slovenski      biografski leksikon, Gorica, 1974 Enciklopedija  B
štajerski (1222). * * * Pod Visokimi Turami pri      Slovenski      Matri (Windisch Matrei) so imeli v dolinah Defereggen  B
udarec 56 Meč 60 Voda 64 Objezda 67 Ogenj 70      Slovenski      jezik 73 Karantanija in Panonija 77 Državnost  B
lahko uvrstimo ustoličevanje na tisto mesto v      slovenski      zgodovini, ki mu dejansko pripada. Ko se je  B
smernicah teh krogov iznesli poniževalne trditve o      slovenski      zgodovini ter jih oznanjali kot znanstvene resnice  B
plemstvo na Slovenskem govorilo samo nemško,      slovenski      pa naj bi ostajal le kmet.Slovenci naj bi bili  B
suknjiča mu dajo siv plašč, in posade nanj siv      slovenski      klobuk s sivo klobučno vrvico, in ga posade  B
majhni in veliki, žene in možje skupaj svoj      slovenski      kirielejson, to je svojo slovensko pesem in  B
življenja. Vrh tega je dolžan odgovarjati v      slovenski      govorici, ki se tu uporablja, in ne v drugem  B
rdeč pas ... dva rdeča čevlja ... siv plašč ... siv      slovenski      klobuk, s sivo vrvico ... Noša23 označuje  B
kasneje vojvoda pojavi tudi pred cesarjem, kot »     slovenski      gospod«). Plašč predstavlja dostojanstvo,  B
pastir,26 v pomenu dobrega vladarja. Siv      slovenski      klobuk, s sivo klobučno vrvico, katere en konec  B
karantansko ljudstvo, zato karantanski vladar, ta »     slovenski      gospod« tudi ne snema svojega 25 D. Forstner  B
J. Šavli, Karantanski klobuk, najpristnejši      slovenski      simbol, Glas Korotana 1981, str. 13‒33 28 prim  B
itm., str. 76‒79 (Feuer) . / . / stran 73 . /      Slovenski      jezik In kmet bo zaklical v slovenščini   B
Karantancev, bi bilo takšno kakor drugod.      Slovenski      jezik ima pri ustoličenju simboličen političen  B
str. 142 . / . / stran 75 . / Poleg tega je      slovenski      jezik tudi ustavnopravni simbol, ker se v tem  B
postane za vse cesarstvo »windischer herre«, t. j.      slovenski      gospod (Otokar 19910).Nadalje s tem, da pripozna  B
Metodom v Panoniji okoli 30. ‒ prim. F. Grivec,      Slovenski      knez Kocelj, Ljubljana 1938, str. 55 močno kulturno  B
spis prevrača vrsto ukoreninjenih postavk o      slovenski      zgodovini, ki jih je kot znanstvena dognanja  B
ljudmi, se kar sama od sebe ponuja »rešitev«:      slovenski      človek naj se ponemči ali poitalijanči, da bo  B
je usidran še zlasti v šolskih knjigah in v      slovenski      književnosti, kjer je s cankarjanskim hlapcem  B
izmed vodilnih velesil v evropski zgodovini.      Slovenski      narod je imel, med drugim, odločilno vlogo pri  B
zmetati skupaj, spraviti na neko smiselno mesto.      Slovenski      izraz za to je prispodoba (nemško Sinnbild  B
nagelj narodna roža. Toda zgodovinske simbolike      slovenski      narodni vodje niso iskali, po vsej verjetnosti  B
bandero s »slovanskimi« (ruskimi) barvami, za      slovenski      grb pa naj bi veljal kar kranjski orel, ki pa  B
danes. Po prvi svetovni vojni so namreč za nov      slovenski      grb vpeljali grb celjskih grofov, po drugi svetovni  B
sedanjega oblikoval izven grboslovja pristen      slovenski      živalski simbol: podoba kozla z zlatimi rogovi  B
mesta. V novem, industrializiranem okolju je      slovenski      človek izgubil stik z nekdanjo krajino in njenim  B
starši ne rečejo več otrokom: »Bogec se krega!«      Slovenski      človek je izgubil stik s svojim naravnim okoljem  B
zaostal, majhen, nesposoben lastnega življenja.      Slovenski      človek naj bi se »internacionaliziral«. Toda  B
neustrezne kritike njihovo pravo bistvo v široki      slovenski      javnosti povsem zameglile. Namen pričujoče študije  B
Tako razširjen ni bil doslej še noben drug      slovenski      simbol. Narodna pripovedka Znani kranjski  B
Baumbachova pesnitev je kljub svoji povsem      slovenski      vsebini nemško občinstvo izredno navduševala  B
tudi srbski prevod. Po drugi svetovni vojni je      slovenski      založnik Trofenik v Münchenu leta 1968, za 100  B
pesnitev in je sprejemala Zlatoroga kot edinstven      slovenski      simbol, kar je bil nedvomno močan argument proti  B
kulturo slovenskega naroda. Zlatorog je postal      slovenski      simbol, eden najlepših, najbolj izvirnih. V  B
simbolični razsežnosti so Zlatoroga razumeli tudi      slovenski      kulturniki.Pesnik Anton Aškerc ga je prepesnil  B
Zlatorog, kozel z zlatimi rogovi izpod Triglava,      slovenski      moderni mit, nacionalni simbol Slovencev.Izoblikoval  B
Useničnik se zaustavi ob Aškerčevem panteizmu in      slovenski      poeziji na splošno (Katoliški obzornik 7, 1904  B
vzdušju Zlatorog gotovo ni mogel obveljati za      slovenski      simbol in zgovorno je dejstvo, da ga po drugi  B
kakšen namen bi lahko imel Dežman ‒ sprva zavzet      slovenski      politik, že leta 1861 pa povsem na nemški strani  B
45. . / . / stran 42 . / navdušila nemški in      slovenski      kulturni svet?Vse te okoliščine ne dajejo nobenega  B
ki se nadaljujejo tudi še v novi vek. Tudi      slovenski      pridigar o.Rogerij je napisal zbirko pridig  B
110. S. Rutar: Iz Bohinja čez Komno v Sočo,      Slovenski      narod, 1893. »...  B
* * * 46 J. Tušek: O farovnih zeliščih,      Slovenski      glasnik, Celovec, 1863, str. 120. 47 J. Mahnič  B
tudi Zlatorog, ki je izzval drznega lovca. Kot      slovenski      simbol pa Zlatoroga oz. kozoroga ni izoblikovalo  B
Angležih, ipd. V vrsti teh simbolov je našel      slovenski      Zlatorog oz. starodavni kozorog kot sončna žival  B
Zlatoroga Ugleden avstrijski in deloma tudi      slovenski      narodoslovec, Leopold Kretzenbacher, doma s  B
popolnosti Cerkve. V Svetem mestu je 84 J. Gruden,      Slovenski      župani v preteklosti, Ljubljana 1916, str. 24  B
socialna zgradba slovenske vasi in z njo sam      slovenski      narod.Potemtakem že v Karantaniji, v času pokristjan  B
zarezovali na posebno palico, na roš (rovaš). V      Slovenski      Benečiji, ki je več stoletij spadala pod Beneško  B
nadrobneje opišemo. Zbor hišnih gospodarjev se je v      Slovenski      Benečiji imenoval »sosednja«, ohranjen v istem  B
gorskega zbora je shod viničarjev pri cerkvi v      Slovenski      Bistrici leta 1240, na katerem so slovesno potrdili  B
in povzročili velike človeške žrtve. Toda      slovenski      človek se ni vdal, branil je svoj obstoj 102  B
ki je imela večkratno premoč. Dogajanja v      slovenski      zgodovini, tudi znamenita bitka pri Sisku, so  B
znamenita bitka pri Sisku, so našli svoj odmev v      slovenski      ljudski pesmi, ki je tudi v primeru Slovencev  B
Njegovo senco.109 ‒ Namesto jablane je v      slovenski      ljudski pesmi lipa, v njeni senci Marija počiva  B
mistične pesmi s takšno vsebino so se razširile po      slovenski      zemlji v 12. stol., potem ko so bili ustanovljeni  B
krščanski mistiki prinesla nov žar, vživetje v      slovenski      prostor.Mnoga mistična doživetja pomenijo vrhunec  B
prisotna kot živ simbol, čigar prvotnega pomena se      slovenski      človek v svojem čustvovanju več ne zaveda.Toda  B
vsa ljudstva, narodi in vsi družabni sloji.      Slovenski      »ples pod lipo« je izraz veselja in sproščenosti  B
avstronemški kakor tudi po ideologijah usužnjeni      slovenski      pisci izvajati od nemškega »Reigen«; da gre  B
Toda Matjažev lik ne ustreza nobeni osebnosti v      slovenski      zgodovini, zato ga zgodovinarji in narodoslovci  B
premoremo nobene takšne zgodovinske osebnosti.      Slovenski      pisci pa, katerih poklicna kariera je bila odvisna  B
spoznamo še mnogo več, Kralj Matjaž pooseblja      slovenski      narod in njegovo zgodovino.‒ Preprost slovenski  B
slovenski narod in njegovo zgodovino. ‒ Preprost      slovenski      človek, sposoben globokih mističnih doživetij  B
pripoved,136 v kateri igra glavno vlogo      slovenski      narod sam. Matjaž je ajdovski kralj, vedno zmaguje  B
Ker pa je pričujoča študija namenjena predvsem      slovenski      lipi, sodim, da je spregled te disertacije opravičen  B
ljudi kot ideološke vsedline, tako da se je      slovenski      narod znašel danes, po kakih sto letih nenehnega  B
jo bo treba šele odkriti, predstaviti široki      slovenski      javnosti, tako da slovenski ljudje ne bodo občutili  B
predstaviti široki slovenski javnosti, tako da      slovenski      ljudje ne bodo občutili slovenstva kot ideološkega  B
Jožko Šavli: Nagelj,      slovenski      cvet / Slovenska znamenja Virtualna slovenska  B
beseda) Vsebina Simbolika cvetja 7 Nagelj 14      Slovenski      okras 26 Slovenski pušeljc 39 Nagelj v podobi  B
Simbolika cvetja 7 Nagelj 14 Slovenski okras 26      Slovenski      pušeljc 39 Nagelj v podobi 46 Nagelj po Evropi  B
Evropi 60 Narodne rože 72 . / . / stran 4 . /      Slovenski      nagelj (ilustracija Ivan Rob) V vsakdanjem  B
teh rož je prav nagelj, ki nas kot značilen      slovenski      cvet še posebej zanima.Pri Slovencih je ljubezenska  B
libro dei fiori, itm. . / . / stran 26 . /      Slovenski      okras Nagelj je danes Slovencem najbolj priljubljena  B
najbolj pogosta in najpomembnejša sestavina.      Slovenski      okras je danes večinoma rastlinski, obogaten  B
azpoloženju slovenskega človeka. Razvojna pot, ki je      slovenski      okras pripeljala do njegove sedanje umetniške  B
kvadrat in zvezda. Namen 40 J. Karlovšek,      Slovenski      ornament, zgodovinski razvoj, Ljubljana 1935  B
nageljna v ljudski umetnosti (J. Karlovšek,      Slovenski      ornament, Lj. 1937, 42) 1908).47 V obdobju  B
obdobju romanike do srede 13. stol., ohranja      slovenski      okras svoje motive, stilizirane in okrogle,  B
starogrške in staroegiptovske umetnosti.51      Slovenski      okras pa začenja prav tedaj obdobje svojega  B
svoji lepoti in po bogastvu svojih oblik doseže      slovenski      okras v 19. stol.Okras postane tedaj v pravem  B
Motivi učinkujejo pravljično in prav po tem se      slovenski,      zlasti alpski okras, loči od drugih. Prastara  B
črke S, sorodna spirali in valovnici.53      Slovenski      okras tega obdobja prištevamo med najlepše,  B
življenju slovenskih ljudi. 54 J. Karlovšek,      Slovenski      ornament ... str. 45 Slovenski pušeljc Šopek  B
Slovenski ornament ... str. 45 . / . / stran 39 . /      Slovenski      pušeljc Šopek cvetja, ki ga postavimo v vazo  B
Seveda pa med rožami ni priljubljen samo nagelj,      slovenski      ljudje imajo radi tudi druge rože, posebno tiste  B
sredozemskih predelov. Mišljeno je le to, da so      slovenski      fantje odhajali k vojakom ali na delo v nemško  B
podobi Vrste nageljna v motivih, ki sestavljajo      slovenski      okras, predstavljajo večinoma divji nagelj.  B
večinoma divji nagelj. Pod tem imenom umevajo      slovenski      ljudje vse one vrste nageljnov, ki rasejo v  B
Upodobljene oblike nageljna, kakor tudi sam      slovenski      okras, so izraz občutka slovenskega človeka  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA