V slovenskem okrasu (ornamentu) je poleg srca najbolj pogosta in najpomembnejša sestavina. Slovenski okras je danes večinoma rastlinski, obogaten s starimi geometrijskimi liki, pa tudi z živalcami, npr. z metuljem. Kot povezujoča vsebina tega okrasa je bolj ali manj jasno prisotna v njem tudi valovnica oz. vitica (pokončna), ki mu daje razgibanost, kakršna ustreza liričnemu razpoloženju slovenskega človeka.