Če bi se bili vinogradništva naučili od »staroselcev«, zakaj se ga potem niso tudi Avari, pa Langobardi in, kot omenjeno, Bavarci. Najstarejša zgodovinska omemba gorskega zbora je shod viničarjev pri cerkvi v Slovenski Bistrici leta 1240, na katerem so slovesno potrdili najemniško pogodbo z 98 S. Vilfan, »Očrt slovenskega pravnega narodopisja« (Narodopisje Slovencev I), Ljubljana 1944, str. 242 99 Krajevni leksikon Slovenije I, Ljubljana 1968, str. 419 100 J. Gruden, itm., str. 60‒9 vsemi pravicami in obvezami s kartuzijanskim samostanom v Žičah. Kasneje so bile viničarske navade zajete v »Gorske bukve« ali »Gorski zakon« (Bergrechtsordnung), ki ga je Štajercem potrdil že češki kralj Otokar II., ko je bil njih vojvoda (1260‒79).