nova beseda iz Slovenije
obrvi in razširil oči, kakor bi hotel izzvati | radost | in veselo presenečenje.In tiho je pristavil | A |
Kaj bi pipali z nožem?« In neka | radost | je posijala na njenem licu, ko sta si bili Ljubica | A |
vseh predelih njegovega bitja sama sreča in | radost, | ko gre mlad in krepak zbujajočemu se dnevu naproti | A |
drobil suhe veje, ga je tako zalomila prešerna | radost, | da bi bil po načinu dobrovoljnih slovenskih | A |
napraviti svatovanja s hercegovsko deklico. A neka | radost | je polnila njegovo dušo.‚Rad vaju imam oba, | A |
« Njo je navdajala tudi v pragozdu neskrbna | radost | iu neukročeno zasmehovanje vsega, kar je bilo | A |
življenjem ščititi Danico. Prešinila ga je tista | radost, | ki navda naše bitje po storjenem pravičnem delu | A |
čudila, kako iz malega zraste veliko. Prešerna | radost | se ji je razlivala iz polnega želodca na gobčne | A |
in nesreča; kdor teh ne pozna, ne ve, kaj je | radost | in sreča.«Govoril je kakor človek, ki gre v | A |
škodoželjnosti, na ličnih mišicah ji je poigravala zlobna | radost. | Liki vrtalka se je vrtela v pijanosti posrečenega | A |
Bobojedac, držeč ga za uzdo. Pogrela ie inženirja | radost, | ob enem pa ga je zaskrbelo, kaj je z Jovico | A |
dalje pesmice sebi na slavo in drugim v pouk in | radost. | Ti nisi zadelana glavica. | A |
Storil sem, kakor je bilo ukazano, in čutil sem | radost | v sebi, misleč, kako lepo se bo dalo z oken | A |
Proti devetim sva šla v redarski urad. | Radost | je bila razlita po mojem obrazu, ker sem bil | A |
ne kraja. Tudi Ivanka je kazala odkritosrčno | radost | in večkrat je ponovila, kako neizrečno jo to | A |
odpravi na Kranjsko k vojaškim vajam. Nepopisna | radost | je zavladala v polku.Težko smo čakali pohoda | A |
človeka, mojo Marico. Oh, škoda zanjo!« Pritajena | radost | je igrala na Čajževem suhljatem obrazu. Črž | A |
razložil, kaj se mi je primerilo. Kazali so veliko | radost, | da sem jih posetil, ponudili so mi cigaret in | A |
‒ Zato! Zakaj pa je njegova največja | radost | plezanje, radost in hkratu vir neprestanih opominov | A |
Zakaj pa je njegova največja radost plezanje, | radost | in hkratu vir neprestanih opominov v besedi | A |
bil sam »′anenc«, živ in pristen ranjenec, in | radost | in ponos sta bila velika. Pa se je oglasila | A |
procesijah, lastno hčer bi mu bil privoščil za ženo. | Radost | ga je bilo gledati, ravnega ko smreka, trdnega | A |
iskrenost pisatelja in sem čutil z njim vred | radost | in sem čutil z njim vred gnev, pa so mi potem | A |
deset stavbnih kamnov za sodnijo! Prešerna | radost | je prevzela vso družbo. S prijaznim sodelovanjem | A |
in njegova nevesta ‒ kaj sta pa hotela! Toda | radost | jima ni posebna odsevala z obrazov. Potem ni | A |
kako hvaležna! Slednjič bi se vrnili zopet | radost | in sreča v hišo, kjer se zdaj šopirijo le vzdihi | A |
storiti. Toda pravkar je bil poskusil nebeško | radost | brezskrbnega hipa ‒ o, prost biti moreče skrbi | A |
prva skrb; ako jim je Silvestrov večer v tako | radost, | dobro, pomnožimo jim to radost! Semkaj s pratiko | A |
večer v tako radost, dobro, pomnožimo jim to | radost! | Semkaj s pratiko in dajmo jim Silvestrov večer | A |
rok, je delo vzljubila ‒ na veliko materino | radost. | Pa prinese nekega jutra pismonoša pismo. | A |
ponosnih zvonikih in prijazno tekmovale vernikom v | radost | in nebu v čast: sedaj je ta bila, sedaj ta, | A |
stran 259 . / Važne reforme Nepopisna je | radost, | da gojimo v Beogradu tako odlične fotelje, in | A |
skromno pero tudi ne bi lotilo, da nepopisno | radost | popiše, če ne bi bila ta mesec najemnina in | A |
pogled je bil blaženim dušam hrana in godba in | radost. | Tedaj je na tihih krilih priplul v nebesa bledi | A |
kravato, in Plemenito . / . / stran 279 . / | radost, | biti več nego drugi, in Tiho veselje, biti brez | A |
razodeva v teh zakonodajnih pojavih, neugnana | radost | ustvarjanja diha iz njih, nove samorasle ideje | A |
je bil eno samo nepretrgano hrepenenje, sama | radost | in sonce. Janez je kupil Ančki srček na zlati | A |
klobukom po strani na polje in obsedla ga je | radost, | ki čaka trenutka, da se znese nad sovražnikom | A |
na trepalnicah, po licu ji je šinila demonska | radost. | Dvoje src je zatrepetalo pred njenim pogledom | A |
imela edina pravico, da občuduje samo razkošno | radost | despojne. Teodora je še enkrat premislila vsako | A |
obrežje njegove vile, je začutil v duši neizmerno | radost. | Prevzela ga je zavest, da je premagal samo Teodoro | A |
Justinijanu je bilo lice vedro, iz oči mu je sijala | radost. | Kadar koli je očaran obstal pri velikih številkah | A |
despojna, ga je tako potrlo, da se mu je zdela smrt | radost | v primeri s to bolestjo.Stoiško mirno, brezčutno | A |
nekajkrat peristil. V obrazu se mu je žarila | radost | zmage. Evnuh mu je prisegel. | A |
Vidiva se v Toperu ali Solunu. In tedaj bo najina | radost | velika. Pozdravlja te tvoj oče Epafrodit. | A |
čaša opojne pijače ‒ v solznih očeh se posveti | radost, | jok se preglasi v smeh, vzdihi v veselo pesem | A |
In kaj nam zmaga brez Tunjuševe glave! Lepa | radost | Svarunova, če mu vrnemo mrtvo hčer!« Možje so | A |
žalostno hunsko pesem. Zavriskal bi bil, tolika | radost | mu je polnila prsi, ko je zvedel, da Tunjuša | A |
prsi, ko je zvedel, da Tunjuša ni doma. Ali | radost | mu je kalila skrb, da Ljubinice bržčas ni v | A |
uganil pisavo. Kakor sonce se je zasvetila | radost | na njegovem licu.Suha, neprebrana črka mu je | A |
globlje in hitreje je dihal, doklèr ni zmogla | radost | junaškega srca.Prekipel je. | A |
Oči so mu razburjeno begale po vrstah, jeza in | radost | sta se kresali v njih. »Maščevanje usode!« je | A |
iskrenimi besedami, da je Minka sama začutila kipečo | radost | v očeh. Ko se je soba izpraznila, so | A |
težko pričakujejo - in v njeni duši je vstala | radost, | da se prvič vrne domov k staršem, prvič v življenju | A |
ljubezen, a ljubezen ni sreča; če naj bi bila sreča | radost, | je ljubezen žalost.Ljubezen je tesnoba in bolečina | A |
nedavnem neurju je bila taka moč in življenjska | radost | v ozračju, da sem si nehote rekla: ‚Morda se | A |
sedanjih. Prevzela jo je nenadna, od znotraj žareča | radost, | ki ji je hipoma osvetlila obraz, tako da jo | A |
njune roke, in z mehkim mukanjem izražajo svojo | radost | ob njunem obisku.Mali Lovrek vriska in kliče | A |
kakor telesna bolečina prešinila taka burna | radost, | da se je komaj vzdržal na nogah. »Da | A |
dekliški glas, ob katerem je prevzela Lovreka mehka | radost | - saj je bil glas njegove sestrice. | A |
prekipevajočih čustev, ne mine pa tiha in globoka | radost, | ki ga vsega navdaja. Vida sede na naslonjačevo | A |
vstaja z njih usodna teža, ki mu je doslej kalila | radost | in mu odvzemala pokoj.Konec je potikanja po | A |
Ne, razvijal se je na skrivnem, v razkošje in | radost | samo svojim najintimnejšim prijateljem in - | A |
ga sam izkušnjavec ne bil opazil. Neizrečena | radost | je spreletela srce Aleševo. ”Sredi pobožne | A |
je napolnila njeno dušo zaupanja polna, blaga | radost. | Zakrila je obraz in ni molila z naučenimi besedami | A |
večerna luč. Iz srca Aleševega je izginila vsa | radost, | tako hitro je izginila in brez spomina, da se | A |
duri njenega srca in z veliko glorijo je prišla | radost, | prišla blagoslovljena tolažba ...Nikoli več od | A |
zaklenjenimi ušesi ... oj rajska sladkost, oj | radost | nedosegljiva!Kaj kaže nam, sirotam, ki vidimo | A |
svetli luči so se obema smehljale mrtve ustnice, | radost | je bila razlita po licih, sveta nebeška svetloba | A |
ne za mojo nekdanjo žalost, ne za mojo zdanjo | radost; | in tudi jaz se ne zmenim zanj ...Le časih ...“ | A |
obrazu se je zrcalila prej prestrašenost, nego | radost. | ”Od Majarja? | A |
nerazločna groza, ki mu vzame vso moč, vso | radost, | vse zaupanje.Grenkobe vsakdanjega življenja | A |
črno obrobljeni smrček je bil tenak in fin; | radost | očem je bil ves, kolikor ga je bilo, ustvarjen | A |
In obšla me je nenadoma velika, čisto nova | radost; | kakor da bi me bil kdo narahlo pobožal, tako | A |
v daljavo. Tam je pač, tam za gorami, tista | radost, | ki jo srce pozná, pa je oči ne bodo ugledale | A |
Mlajša polovica. Ali | radost | ni trajala dolgo.Moja navdušenost je minila | A |
z rosnojasnimi očmi človeka, ki je bil užil | radost | in hiti novi, še večji naproti.Mlad fant, ki | A |
na goli kamen, da bo vzklila sijajno, drugim | radost, | tebi večno zasluženje! | A |
... Lahko si mislite, gospod pisatelj, kolika | radost | je prešinila srce ubogega tujca, ko je spoznal | A |
Ko se vsa bol čudesno izpremeni v razuzdano | radost | - ko blazna duša plane terzajaše trenotek, zato | A |
duša na svetu, pa skrbi le zase in za svojo | radost! | Ker jaz ne morem, pa še ti doma ostani - tako | A |
življenja je prikipelo iz njenih oči: strast, | radost, | kljubovanje, bolest in obup.Pijana je objela | A |
prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor | radost | in veliko upanje.Zakaj na podobi je bil cesar | A |
njenem srcu tisti večer, ko je doživela čudno | radost, | grozno in lepo obenem. Stanoval je tam delavec | A |
bi veselo ne vztrepetalo; komaj je razumelo | radost, | ki je kipela do vrha; komaj se je zavedal zaničevani | A |
ubijal. Davil je kar takó mimogredé, samó sebi na | radost! | In niti bolan ni bil.“ | A |
pred očmi, v mojem srcu pa je prepevala sama | radost. | Nič več ne vem, kod sva hodila z materjo do mraka | A |
zasijali v naše grenko vsakdanje življenje. To | radost | mi je poslala mati še od onstran groba, za slovo | A |
tiho po stopnicah. Kaj res ni bila sama čista | radost | v najinih dušah?Kaj je bil tudi strah - strah | A |
... pomisli si, Anka, in nasmehni se veselo - | radost | te je prevzela; toliko je je in tako malo si | A |
se je prikazalo, je izginila vsa moč in vsa | radost | z njo ...Nenadoma -- kakor da se je vse podrlo | A |
Bog sam, v tolažbo in . / . / stran 131 . / | radost | ljudem, ki nimajo ne doma, ne očeta, ne matere | A |
čisto blizu; tam na vrhu, tam visoko, je bila | radost | brez mej. Ko je bil kup visok in lep, sta | A |
štacuna - kamor je človek pogledal, sama lepota in | radost. | Trg pa je bil tih in prazen, kakor cerkev po | A |
njih svojo mlado ljubezen in svojo največjo | radost; | zbogom, ustnice, ki sem jih tolikokrat poljubil | A |
tebi prihajam!“ je izpregovorila Liza in vsa | radost | je minila.Vojska pregrešnih občutkov se je izlila | A |
srce Jarebovo, tako plaha in slabotna je bila | radost | v njem, kakor plapola nad črno gomilo pohlevna | A |
si pregrnil s to neblago senco mojo največjo | radost? | Veliko sem grešil, veliko sem se pokoril in zdaj | A |
Kovač Damjan se je ženil. Mlad je bil in močan, | radost | očem.Doma je bil iz moravskih krajev, na jeziku | A |
drugačne misli in drugačne skrbi? ... Zakaj mu je | radost, | ki je slaboten in čemeren, kar je meni bridkost | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |