A vselej sta se dvignila pred njo kipa dveh teles, Irene in Iztoka, ko sta šepetaje sedela na klopci tesno drug ob drugem. Nad njima pa je širila košata pinija temne veje; tista pinija, ki je imela edina pravico, da občuduje samo razkošno radost despojne. Teodora je še enkrat premislila vsako besedico, ki jo je ujela v pogovoru.