pred (901-1.000)

69 Daljna melodija 70 . / . / stran 5 . /	Pred	mojo Marijo 71 Odpri! 72 Nočnik 74 Že nikdar	A
Rabeljskem jezeru Glej, tiho, mirno in pokojno	pred	mano jezero leži, trepečejo le drobni valčki	A
parku Mrači se. Lahno, lahno gube se kulise	pred	dušo temno, en hip, še en hip, en utrip je telo	A
in truden in meglen. Moj bog, kak poln miru	pred	smrtjo je večer! Od daleč, daleč ni glasu, življenja	A
s poslednjo močjo, v svitu rožnem žari gora	pred	nočjo. Kot bi sončni prah na daljave pal, blešči	A
radost zbežiš ‒ ljubim naj ‒ kot zla slutnja	pred	mano stojiš. Kam brezmejni moj up, mlada prelest	A
njem prodal. Dolga, dolga noč strahotna plava	pred	menoj ‒ vedno tišja, bolj samotna, drug vzel	A
drug vzel dan je moj ‒ . / . / stran 71 . /	Pred	mojo Marijo Pred mojo Marijo luč gori, in obraz	A
moj ‒ . / . / stran 71 . / Pred mojo Marijo	Pred	mojo Marijo luč gori, in obraz Marijin žari	A
v potoku črni, in čez nebes leti zadnji tič	pred	nočjo ‒ Tak mrtvo ... tak hladno ...	A
Kadar Ana po logu gre, v pas in oči vse cvetlice	pred	njo in za njo zarde. Ah, Ana, ti pomlad in sonce	A
nocoj, kaj bi mi noč, pretopla noč za mano,	pred	menoj? Kot v robstvu ptič bi v čisti zrak, v	A
v potoku črni, in čez nebes leti zadnji tič	pred	nočjo ‒ Tak mrtvó ... tak hladno ...!	A
oplaši bodri se pogum! . / . / stran 59 . /	PRED	MARIJO I Plapolaj, plapolaj večna luč pred	A
PRED MARIJO I Plapolaj, plapolaj večna luč	pred	Marijo! Ah, v srcu je tak tesnó, plapolaj luč	A
Marijo! Ah, v srcu je tak tesnó, plapolaj luč	pred	Marijo! Skrivnostni mir, sveti mrak ... čarobno	A
nazaj te želim! Tu v samoti, v smrtni tihoti	pred	tabo klečim. PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA Prišel	A
kraguljčki, hitri beg, spet molk za mano in	pred	mano. Kaj moč mi, čas, kaj si mi dan?	A
Kar bode ‒ kot ta tiha plan brez konca širi se	pred	mano. SPET ZELENE NAM VRBE Spet zelene nam	A
nepojmljive tajne, ki mesta ni na zemlji zanje,	pred	dušni stopajo obraz. Nobena zvezda v noč ne	A
/ stran 89 . / VISOKA MOLITEV Večni Bog,	pred	tebe pokleknem tja in prosim te sklenjenih rok	A
38 Dolga, dolga je zimska noč 39 Še minulost	pred	meno 40 Ljubila sva se 41 Ko pred nadlogami	A
Še minulost pred meno 40 Ljubila sva se 41 Ko	pred	nadlogami 42 Le pustite mi mladost 43 S pojmovi	A
je široka cesta 91 Pesem o svetem Martinu 93	Pred	vsemi svetimi 94 Notranjska 95 Visoka molitev	A
belem, šotori stoje, prebeli, veseli šotori,	pred	temi šotori pa ljudstva šume, sprehajajo doli	A
ne ogreje. . / . / stran 40 . / Še minulost	pred	meno Še minulost pred meno ne obsojam je, a	A
40 . / Še minulost pred meno Še minulost	pred	meno ne obsojam je, a milost ž njo, duh nerad	A
moglo bi le biti! . / . / stran 42 . / Ko	pred	nadlogami Ko pred nadlogami že več ne trepetaš	A
/ . / stran 42 . / Ko pred nadlogami Ko	pred	nadlogami že več ne trepetaš in ti enako že	A
odšel je po mlinarja zlodi. No, mlinar vesel je	pred	pragom sedel, še trenil, zbledel ni nič v lice	A
para, kdo zate se briga, ‒ gorje ti, če prideš	pred	moje oči!... «	A
odganja svoje bele gosi. . / . / stran 94 . /	Pred	vsemi svetimi To so že mrazni, hladni dnovi	A
/ stran 96 . / Visoka molitev Večni Bog,	pred	tebe pokleknem tja in prosim te sklenjenih rok	A
kraguljčki, hitri beg, spet molk za mano in	pred	mano. Kaj moč mi, čas, kaj si mi dan?	A
Kar bode ‒ kot ta tiha plan brez konca širi se	pred	mano. Letski motiv I Tki mi platno, a ne tki	A
nocoj, kaj bi mi noč, pretopla noč za mano,	pred	menoj? Kot v robstvu ptič bi v čisti zrak, v	A
in oče sedijo, za mizo sedijo nocoj, za mizo	pred	lurško Marijo in najstaršega sodijo. »Nisi več	A
dogodku drugače želeli, vsi gostje, ki jih je	pred	kakim mesecem še s tolikanj goreče vneme povabila	A
potóči dan semánji v lectu poči . . . zvečer	pred	vsemi svetimi, na dan bedenji klik begav pod	A
sivijo silni skrajni časi, še maloprej, morda	pred	dobro uro, pa so pohajkovali kot druščina	A
je povodenela lemež udov v tlakovec in sneg	pred	zadnjim pragom ajdovskih simbolov onemitve,	A
sedmerimi pečati, nedorečeni večnostni namen, sežgan	pred	pričami pred svati, in glej, še dandanašnji	A
nedorečeni večnostni namen, sežgan pred pričami	pred	svati, in glej, še dandanašnji vseokrog ležijo	A
Tudi to je prava drža ‒ iščoči so najdenčki	pred	vhodom v svet. TAM TAM Tam zid, tam kamen	A
podlegel. Vsrkal je vse, kar se mu je vsililo	pred	usta in padel vznak. Na robu te slike je tudi	A
ubijanja podočesnih gob je Franjo Frančič.	Pred	leti mi je eno ostrgal z obraza in jo snedel	A
Vsem se mudi, le njemu zastaja korak.	Pred	nočjo, to dobro ve, mora skicirati nov stereotip	A
kot so vprašaji tudi sicer. Delček asfalta	pred	hišo, kjer se ponavadi zbira največ ljudi, si	A
besede. Kontradikcija živih ‒ v enem strah	pred	odgovorom, v drugem negotovost vprašanja. Vsem	A
drugem negotovost vprašanja. Vsem se je meglilo	pred	očmi od instalacije. Ki je bila človek.	A
kateri zmaguje red, besede niso lozinke čuvajev	pred	praznino, besede so rezervni deli za čute.Kdor	A
gnetljivi spomin. Drug drugemu sva dvojnika	pred	obličjem Svetlobe. Veter se besno zaganja v	A
Vznemirjeno oprezam za sledjo.	Pred	mano kristalno oko nevarnosti. Prsti so kavlji	A
Mass in d-minor Najlepši od vseh začetkov: tik	pred	razlitjem nežno občutenje harmonskih zakonitosti	A
roke palo, ki te v pogubo vodijo dosledno?	Pred	svetom sramoté, grdé te vedno in ti za vse jim	A
ne druži; kaj moglo bi iz take zveze priti?	Pred	mašo mašnik ne brazdá po luži; poštenemu je	A
XXIII »Možjé, zakaj sedímo tu pokojno?	Pred	nami laž šopiri se, krivica, nesramnost ne zagrinja	A
XXVIII Gospod, despót slovenskega jezika!	Pred	nami ti, za tabo mi korakamo; po trnju, čez	A
daljne hoje Na zvestih svojih persih dam.”	Pred	tábo na kolenih v prahu Ponižan jokal sem glasnó	A
vroča glava! Polnóč je že, jaz še ne spim;	Pred	duri grem, kjer ona spava, Da tam na merzlih	A
angel moj! V prijaznih sanjah sladko spavaj,	Pred	pragom čuje ljubi tvoj!‒	A
tu, sredi deklet, Skerbí pa prežijo naj zunaj	pred	vrati; En krepek požir pa en dober poljub, Takó	A
stavimo v kljub! Skerbi pa prežé na nas zunaj	pred	vrati. Jaz ženske, saj veste, ne cenim močnó	A
nič se, deklè! ti zgoditi ne more. Ko sanje	pred	dnevom beži nam mladost, Ko strah se nam bližajo	A
kolenca, Po koži mravlje mi gredó; Čern svet se	pred	očmi mi dela. Glej solnčno luč, kako bledí!	A
Zdaj se začenja naša moč.	Pred	nami v strahu vse se križa; Le hitro! kje je	A
Ljubljano. . / . / stran 84 . / Oh! ko me zagleda	pred	seboj, Kakó se bo vstrašila mati! O bog te sprimi	A
si bolán, Kako sem jokala sirota; Zdaj pa si	pred	mano zdrav in močán, O hvala ti, večna dobrota	A
naprej, Naprej do bele Ljubljane; Odpira se svet,	pred	mano, glej! Bliščé se gorice znane.	A
Razmáknite se, ostanite zad, Da svitlo storí se	pred	mano; Bog sprimi te, sivi, stari grad! Pod tabo	A
Privrel je Turek, koder gre, Rohni, mori, požiga.	Pred	njim je jok, za njim je stok Pomagaj zdaj nam	A
Otroci, starčki in žené V zidovje plahi se dervé,	Pred	vrata se cerkvena Móž terdna vstavi stena.	A
S čistó rokó? ‒ Takó pa si zastonj Klečala	pred	menoj, zastonj, me zvala Priserčno dete, oh	A
stran 100 . / Zastonj! zverti se svet mi	pred	očmi! In oh! iz persi tok kerváv se vlíje!	A
sredi gozda. Ježa . /\ .. stran 31 . \/ Strah	pred	globino zbližuje pohodnike. Strnjena vrsta.	A
sonet 10 Večerna impresija 11 Novoletni sonet 12	Pred	smrtjo 13 Jesenska pesem 14 Iz pisma 15 Ti in	A
Poetom 67 Po tisoč letih 69 Slovenska pesem 71	Pred	velikim rojstvom 73 Sovjetskim herojem 74 Partizanovo	A
teboj bo, narod moj?« . / . / stran 13 . /	Pred	smrtjo Kadar žalosten sem in potrt, denem svoje	A
od tega sveta, mi se dežja ne strašimo, kajti	pred	zimo je treba dežja. Kadar pa sneg bo po poljih	A
. / stran 24 . / Znamenja V času gorja	pred	veliko nočjo, v tistih večerih pred samim vstajenjem	A
času gorja pred veliko nočjo, v tistih večerih	pred	samim vstajenjem, takrat je žalost pokrila zemljó	A
žalost pokrila zemljó, strah je človeka bilo	pred	življenjem. Beda in žalost spet žreta zemljó	A
žalost spet žreta zemljó, strah je ljudi zdaj	pred	svojim življenjem, matere jočejo noč za nočjo	A
matere jočejo noč za nočjo, to so znaménja za čas	pred	vstajenjem. Stara žalostna Tiho, tiho lega	A
uporno, dvignjeno glavo! . / . / stran 73 . /	Pred	velikim rojstvom Premnogo mater je izdahnilo	A
V solzah navdušenja, tovariš, glavo skloni,	pred	silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi, pred	A
glavo skloni, pred silnimi mrliči se pokloni,	pred	silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilo	A
pred silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi,	pred	padlimi titani, ki v njih bilo je, kar se v	A
gnezdu 56 2. Prepeličke na polju 57 3. Prepeličke	pred	selitvijo 58 4. Prepeličke v novi deželi 60	A
pedi ... !« . / . / stran 58 . / 3. Prepeličke	pred	selitvijo Trave že porumenele so, cvetke odcvetele	A
Jurij jaha zdaj iz kraja v kraj. In beli sneg	pred	njim kopni, za njim topi se trdi led, in kamor	A
je tebi v nebesne modrine prost polet je.	Pred	ubožno kočo starec jaz samevam in na soncu trudne	A
se mi zdi. Silna je beseda naša, kakor grom,	pred	katerim cvetna trepeta livada. V z bliski razsvetlje	A
pustila rdečo rano... Leskeče se tajinstveno	pred	mano Jezero luči.V mrak je zasvetila Elektrika	A
V mrak je zasvetila Elektrika.	Pred	njo se umaknila Svetloba dneva v daljo je neznano	A
Kraj gozdička pa pastirski hram sameva in	pred	njim pastir veselo si prepeva. Na piščalko piska	A
bezljanje po uradih se konča. Aškerc še vedno čaka	pred	Lekarno in kaže s prsti v pekel in nebo. Gleda	A
ne bil bi vrag, če ne bi skušal; ves prepoten	pred	Hi-Fijem stojim, tuhtam na glas: bo tokrat Cash	A
k nam. Počasi spravljam, kar se sploh še dá	pred	zimo in česar nisem si želel, to zdaj imam.	A
Ne vemo in ni nam dano vedeti. Vsak dan	pred	smrtjo imamo tremo, ob misli nanjo nas mrazi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani