Dejal je, da ne pogreša posebne druščine, ampak druščine sploh, da ni izbirčen itd. Komaj pak je to izustil, čutil je rdečico na licu, rekel je preveč, a beseda je ušla in, čeravno napačna, nazaj se ni dala več poklicati. Pavlina ga je rešila iz te zadrege.