naproti (401-500)

se je k njemu brez strahu, on ji je vriskal	naproti.		A
Stopil je v sobo in Anka mu je iztegnila roke	naproti.	Vzel jo je v naročje in jo je nesel v kuhinjo	A
podoben, da me je gnalo médnje?“ Prišla mu je	naproti	mlada ženska, zelo drobna in nežna, v život	A
sem!“ Ko se je napotil v cerkev, mu je prišel	naproti	dacar in malopridnežu se je že od daleč poznalo	A
Zaslišal je s ceste krik, jok. Prišle so mu ženske	naproti,	šle so mimo in so jokale. »Bog se usmili	A
je povesil glavo. »Vi vsi bi kralju Matjažu	naproti.	Še ta zemlja, še ta zemlja, kipeča, k nebu koprneča	A
kipeča, k nebu koprneča, bi kralju Matjažu	naproti«	Legel je, zaspati ni mogel.	A
v božjih rokah. Kdo ve, če mi ne pride kdaj	naproti,	kar nenadoma; svet je velik.O Marko, čaka te	A
bal zbuditi bolnika, je stopal popotnik v vas.	Naproti	mu je prišla starka ob palici, život upognjen	A
začudil Marko. Prašal je starca, ki mu je prišel	naproti,	prašal je žensko, ki je sedela na pragu; nato	A
Boga kaznovano za veliki greh!« Prišel mu je	naproti	starec ob palici, zasenčil je oči, kakor da	A
skoči iz gorke postelje, bridkosti in grozi	naproti,	plezaj, padaj po kamenitih klancih, brodi skozi	A
je na levo, proti polju, ki se mu je smejalo	naproti	veselo in svatovsko.Počival je, gledal je s	A
žalostnim srcem se je napotil Marko dalje, beli luči	naproti.	Bližala se je bela luč, ali izplamtela ni, svetila	A
hlapci so bili na polju. V veži mu je prišla	naproti	gospodinja, in Nikolaju se je zdelo, da se je	A
ki je vodila iz gozda na grad, mu je prišla	naproti	Helena, s tihimi, trudnimi koraki, glavo nekoliko	A
ter stopil v hišo. Helena mu je prišla v veži	naproti.	”Ali se dolgočasite, gospod Nikič?“	A
zdravnik?“ sem vprašal kmeta, ki mi je prišel	naproti.	”Tam!“ je pokazal ter je šel dalje brez pozdrava	A
mi je bilo in sladko, kakor da bi šel ljubici	naproti.	Ko me je ugledala, se je zasmejala, in jaz sem	A
je preko mojih misli, da bi šel, da bi ji šel	naproti	z veselim obrazom in da bi jo pozdravil in da	A
struna le čakala, da bi zapela. Ko mi je prišla	naproti,	sem ji zagradil pot. ”Kam, dekle, in kako	A
preko plota svoje dolge črne veje, mi je prišel	naproti	postaven človek, ki sem ga takoj spoznal, dasi	A
Ozrla se je še enkrat, a potem ji je prišel	naproti	velik človek z drobno palico v roki in širokim	A
drevesom vso noč, da bi mu prišla ljubica ob zori	naproti,	kakor sta se zmenila ob slovesu.Čakal je in	A
in stopila na cesto. Na pragu nama je prišel	naproti	gospodar.Njegov obriti, sivi obraz se je nabral	A
prstih, s sklonjeno glavo. Jaz pa sem ji šel	naproti	in šel sem kakor ona: obraz se mi je skrčil	A
sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji	naproti	s hitrim korakom. ”Dajte, mati!“	A
slišali, kakor da bi mi prihajal od daleč kdo	naproti.	Hotel sem naravnost domov, toda ob vrtu sem se	A
koraki, so bežale pred menoj ter mi prihajale	naproti.	To so bila črna debla dreves ... to so bile sence	A
očmi. Padel sem na kolena ter ji iztegnil roke	naproti;	vse njene in vse moje solze so me zapekle na	A
se je okrenil umazani paglavec, skočil nam je	naproti	in je zakričal. ”Žaba!	A
tudi na tleh. Stopil je k oknu; strmela so mu	naproti	umazana podstrešna okna sosednje hiše; skoraj	A
je kosa nad pokrajino, prsa se ji vzpenjajo	naproti...	Saj je v žilah še nekaj kapelj krvi	A
in glej, tam je zasijal! Počasi mi prihaja	naproti	- bela roka; v roki sveča, ki gori z dolgim	A
so razločni, bližajo se... Vstani zdaj, idi jim	naproti.	»Naprej!«	A
stopila v izbo. Vstal je počasi in ji je šel	naproti.	Videl jo je lepo kakor nikoli poprej in srce	A
umrla preteklost. Kamor je šel, mu je prišla	naproti;	oblačila se je zmerom drugače; hodil je lahko	A
dozorela duša je hrepenela na jug, nebeškemu soncu	naproti,	ki se je dvigalo izza brezkončnega morja.Tam	A
pogled, en tih smehljaj. Vroča mi je prihitela	naproti,	ko sem prišel pod večer, da bi jo čakal za vrtom	A
na cesti in čakala, da nama pridejo obsojenci	naproti.	Poiskati jih je bilo treba v tistih temnih,	A
visoko nad močvirje, zmagoslavni prihodnosti	naproti	...Ne poznam več vseh tistih besed in misli; predaljne	A
kotali to rejeno človeštvo peklenskemu ognju	naproti,	Zares, tako prijetna in polna blagih dišav je	A
beli poti, po visokih ovinkih, tihemu gozdu	naproti.	Dvoje črnih senc, zlitih v eno, se je izprehajalo	A
Ani, kakor da ji je bil stopil iz temè nekdo	naproti.	Umaknila se je strahoma in se je vrnila v izbo	A
”Kod se mudite in obotavljate?“ Šla mu je	naproti,	vsa rdeča, žareča. ”Pozdravljeni!“ je rekel	A
mraza, ne gladú, ne žeje. Tudi meni niso kar	naproti	prišli, ko sem stopil na amerikansko zemljo	A
pod križem trepetajoč, je namerjen veselju	naproti.	Pride ura, ko bodo pogledale proti nebu zakrvave	A
Šel je in tam nad stopnicami mu je prišla	naproti,	rdečo bluzo je imela in na klobuku rdečo pentljo	A
megli nebo dotika zemlje ... Tam bi mu prišla	naproti.	Ni ga bilo trenotka, da bi pozabil nanjo	A
in je postal na pragu. Gospodar mu je prišel	naproti.	”Ali veš, kdo je bil danes tukaj?“	A
obzorju kakor siv oblak ... Tam mu je prihajala ona	naproti;	lep je bil njen obraz, njene oči so sijale žarno	A
v prozorno belo obleko in ko mu je prihajala	naproti,	je vzdignila roke, tako da so zdrknili rokavi	A
zate.“ In bi prišla dol, na pragu bi mu prišla	naproti,	vsa bela in lepa.Tam bi ji poljubil roko, doteknil	A
oblečena in vesel je njen obraz. Na pragu ti pride	naproti	in tam ji boš poljubil roke, doteknil se boš	A
zavihrati globoko v vilajet, v napad, polumesecu	naproti,	da ga razdrobe, še preden se razlije njegov	A
S povešenimi prapori se vržemo turški vojski	naproti	‒ in z nami je bil Bog.Po trdovratnem boju je	A
»Graničarji so.« Herbart spodbode konja, a	naproti	mu zavihrata dva perjanika. »Gospodu generalu	A
okrene konja na levo in se zavihti čez Radonjo,	naproti	močnemu turškemu valu, vihrajočemu od Vrletača	A
. /\ .. stran 19 . \/ Stopila je prednici	naproti	in ji poljubila roko.Potem je obstala pred njo	A
rezedi in azalejah zaudarjajoč pokoj ji je dahnil	naproti.	Sestra Ljudmila je mukoma dvignila bledo obličje	A
za bolj domače obiske. V lini ji je pogledal	naproti	obraz markize Turnske, Mercedine tete. »Mais	A
lovila za nekaj trdega, zaman je iskala sebi	naproti	dobrih in resnih oči Lipe je bil odšel, kakor	A
obrnil sedaj Lipe. Hlapca sta si stala enakomočna	naproti.	Lipe je bil miren, ni pa bil Tomaž.	A
nekam zadovoljno in objestno motril ostre črte,	naproti	mu sedeče, od skozi okno padajoče svetlobe obsvetljene	A
Anice, ki ga je bila opazila in mu je prišla	naproti:	»Ali ga ne bo?« ji je drhtel glas.	A
v istem hipu je videla skočiti onemu črnemu	naproti	Lipeta.Slišala je zamolkel udarec in presunljivo	A
ženin jih na poti, z grada jim hiti	naproti.	Pa se Bredi konj spotakne,	A
pobegnila v kuhinjo. Tu ji je stopila Pečanka	naproti.	»Kje je Juri?« je sopla Marjanica burno	A
neskončno mučene, prevarane, ki ji je hitela	naproti,	ali je omagala kakor roka, prej ko je dopisala	A
izprašuje več, umirila se je in gre večnosti	naproti,	gre naproti njemu, ki je tam.« Tedaj	A
umirila se je in gre večnosti naproti, gre	naproti	njemu, ki je tam.« Tedaj pa se je rahlo	A
brvi je zagledal črno ženo, ko mu je prihajala	naproti.	Slišal je njen veseli smeh.	A
Marjanico z Zaplotarico. Stopil je ženskama	naproti,	dasi ga je Marjanica merila z divjimi pogledi	A
iz kuhinje in zadel na Marjanico in že hotel	naproti	ljudomili stranki ugotoviti svojo pravico, da	A
Izza hiše jima je privihralo dvoje otrok	naproti.	Glasno sta vikala:	A
hlastno iz male čutarice, in da je sedela njemu	naproti	stara ženica, istotako betežna in bolehna.Kadar	A
stanovanje in odprl sobo. Tedaj se mu je dvignil	naproti	mlad, visokorasel človek z mehkimi, črnimi brčicami	A
mladeničevo lice. Mladenič mu je stopil živahno	naproti	in mu poljubil roko: »Stric!Prišel sem na počitnice	A
odvrnil mladenič uporno. Vikar mu je stopil molče	naproti	in se sklonil mimogrede po palico, ki je ležala	A
Obstal je v zadregi. Vikar mu je stopil odločno	naproti	in mu ponudil roko. Nekaj povabljenih žensk	A
lanckneht« je stopil vikarju vedro in živahno	naproti.	Stisnil mu je roko in dejal: »To je lepo, zelo	A
hrbtenico. Od daleč, izza ovinka mu je sinila luč	naproti,	in ko je bil blizu, je videl sivega ovčarja	A
hudič vrže v mojo vežo moji neprijazni besedi	naproti.	Pa je vzrasla hudoba v njegovi krvi in sem ga	A
vstopil. Nekako nejevoljno mu je stopil grof	naproti,	kakor človek, ki se je bavil z najljubšim opravilom	A
odvrnil pozni gost. Štefan Golja mu je stopil	naproti.	V nekaki hlinjeni živahnosti se je kretal gost	A
stopil na cesto, zagledal Mohorja in mu pohitel	naproti:	»Mohor!« »Lačen sem,« je hladno odvrnil župan	A
spremljal, je vzel vajeti in gnal okrutno trd zarji	naproti.	Pa je pridržal konje in pokazal z bičem hlapcu	A
Wichtenstein,« je vzkliknil Štefan in mu stopil	naproti.	Vihtelič je dobrodušno kimal z glavo in stegnil	A
hitro spogledala. Zucco jima je stopil zaupno	naproti	in rekel: »Saj vem, da čakata name.Tagliat me	A
vstopi,« je velel duhovni in se mu dvignil	naproti.	»Ali je kdo zbolel?«	A
ki so prišli z gorečimi brezovimi plamenicami	naproti.	Kraj poti v laz so pokleknili in molijo.	A
zlo mladi zakonski dvojici. Mlademu ženinu	naproti	prihaja vsa mlada, dehtivo sramežljiva Testenova	A
krčmar Tinče Munih s Stopca in stopil Petru	naproti.	»Kropit smo prišli,« je dejal Peter vsakdanje	A
Videl je jahati gosposke in jim je gledal plaho	naproti.	Ko pa so prihajali in je videl, da se ne menijo	A
sobe že vajen. Podglavar je stopil mesarjem	naproti	in se silil, da bi spregovoril čim bolj ostro	A
Pokazal pa ni. Slej ko prej je bil davkarju	naproti	zapeto ošaben in ga tikal, kar tega ni najmanj	A
lepo razvrste in umirijo. Alegorija jim stopi	naproti.	Kdo so, kaj hočejo?	A
ljubilo. V Ročinju namreč jim je bil prihajal	naproti	birič, ki je izgubil Podseli svojega gospoda	A
dali vetra, kaj?« Nekateri so se napotili onim	naproti,	ki so prihajali po cesti od Dolge njive.Mahali	A
cesti od Dolge njive. Mahali so jim s klobuki	naproti	in vpili: »Hitite, možje, da nas bo več.Iz Gorice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani