nova beseda iz Slovenije
siloma stlačen v orehovo lupino. Prišel nam je | naproti | popoten človek z gorjačo in culo preko rame | A |
Odprl je duri in šla je ... Prišel ji je | naproti, | blag in sočutja poln, in kakor je bila trudna | A |
ovratnik ter stopal s hitrimi koraki ravno meni | naproti. | Jaz sem se mu bližal počasi in malomarno, kot | A |
nji v mučno sladkem hrepenenju. Hodil sem ji | naproti | v vseh teh krasnih nočeh, ko so svetile zvezde | A |
posetom. Vzdignila se je hitro ter mi prišla | naproti... | Na njenem obrazu je ležalo neprestano nekaj nenavadno | A |
moji preteklosti... Ko sem vstopil, mi je prišel | naproti | star človek v dolgi suknji, z zaspanim čemernim | A |
svoje dobe. Gospa Klementina mu je hitela | naproti | in se ga je oklenila okoli vratu ter ga je poljubila | A |
popolnoma kakor moj. Gospa Klementina mi je hitela | naproti | in se mi je oklenila okoli vratu ter me je poljubila | A |
mudi domov ...“ Že od daleč mu je pošiljal gozd | naproti | hladno senco, ljubezniv pozdrav. In komaj je | A |
Z lahkimi, poskakujočimi koraki mu je prišel | naproti | davčni praktikant Jerina, mlad in lahkomiseln | A |
preko ceste v urad. V temni veži mu je prišel | naproti | debeli, človekoljubni sodnik in je vzdignil | A |
svečano razsvetljena izba. Liza mu je prihitela | naproti | in mu je stisnila obedve roki. ”Pozdravljen | A |
Le poti, poti! Pa če gre vstajenju | naproti | ali proti pogubljenju! Prikaži se očem, | A |
stopil v Elijevo krčmo. Elija sam mu je prihitel | naproti, | ali Potnikov mu ni segel v roko. ”Še lizal | A |
večeru; pred par dnevi pa mi je prišel nenadoma | naproti | in me je povabil.Že takrat, na cesti, ko sva | A |
vesela tega dne, ko sem se oblačila, da bi ti šla | naproti. | Zdaj pa je vse tako pusto, kakor da bi bil zunaj | A |
ustnicami. Pričakovala sta vsak hip, da jima pride | naproti | visok človek v starodavni opravi, s širokim | A |
duhovi, plavali so nad njima in prihajali so jima | naproti. | In Milan in Milena nista čutila nikakega strahú | A |
verno z menoj in iz gozda so mi prišle druge | naproti. | Pozno jeseni je bilo, že pod zimo, vlažni zrak | A |
skednjev in kozolcev v hrib. Nato ji je prišel | naproti | in pozdravila sta se molče s kratkim, mirnim | A |
šel sem kakor skozi noč. In ko si mi prišla | naproti, | se je zasvetilo sonce nad hribom.Zdaj vidim | A |
in plah, postoji na pragu. Iz veže mu pride | naproti | starikava, čemerna ženska.”Kaj pa bi ti rad | A |
Luči so bile zmerom večje, smejale so se jima | naproti | in njih smeh je bil sovražen in zloradosten | A |
težke in okorne. Toda gozd jima je prihajal | naproti | čudovito hitro, že sta čutila v obraz njegovo | A |
okno in si je ogrinjala ruto. ”Ali mu pojdeš | naproti? | “ ”Pojdem!“ | A |
Hanca, zakaj si se tako napravila nocoj?“ ” | Naproti | mu pojdem!“ ”O, ti otrok! | A |
In počasi so hodile misli; rade bi mu hitele | naproti | v veselem, urnem teku, toda majhni so bili njih | A |
sem mislila, ko sem se napravila na pot, tebi | naproti? | Da je že pozno, da čakaš že zdavnaj na hribu | A |
je vila od hriba do hriba. Tam so jima prišli | naproti | lepi spomini, stopala sta bolj počasi in roka | A |
Nikogar ni drugače tukaj!“ Prišla jima je | naproti | ženska z motiko na rami, pogledala jima je natanko | A |
bi te bila pač, ko bi mi bil prišel po hribu | naproti | ... tako pa si se peljal v tistem neprijaznem | A |
Pisal bi mi bil, da pride ... Šla bi mu | naproti | ...“ Učitelj se je zasmejal. | A |
gledala za njo in se je smehljala. Prišel ji je | naproti | Tone, amerikanec.Hanca se mu je hotela umekniti | A |
ustavil pred krčmo. Učitelj jim je prišel | naproti. | Rdeč je bil že v obraz, črna suknja mu je bila | A |
večernim soncem, ki ga je tako ljubil, pride | naproti | tistim večernim sencam, ki so ga tolikokrat | A |
bila; gole, razpokane stene so dremale smrti | naproti; | plašč Matere božje na velikem oltarju je že | A |
in te sovražijo. Kamorkoli pridem, mi prideš | naproti, | koderkoli hodim, hodiš ob moji rami; in spoznam | A |
samotnega človeka na cesti izza ogla, da mu pride | naproti | na temnih stopnicah, da se ponoči priplazi naskrivaj | A |
zaradi mušic, temveč da plane edinole soncu | naproti. | Tudi to je bil boj z domovino in zanjo. | A |
bil v svojem srcu, kakor da je hitel paradižu | naproti. | Tako je šel in Bog nakloni, da je šla zvezda | A |
ulico. Ni še dolgo hodil, ko mu je privrela | naproti | gruča ljudi.Zasopljeni so bili in prašni, očitno | A |
kakor so bile pod svetlim soncem. Prišel mu je | naproti | gospod s košato brado ter ga je ustavil. | A |
potrte, veselja željne. Človek mu je prišel | naproti, | ki ni bil ne otrok ne starec. Siv in vel je | A |
in ukaz!“ . / . / stran 85 . / Prišel mu je | naproti | človek, navsezgodnji večer že vesel; oblečen | A |
ni več skrival v kajbo, temveč prišel mi je | naproti | ter se trgal na verigi.Zgrabil je najprej en | A |
takega še nikoli nisem videl. Ko sta si prišla | naproti | na mojem trebuhu, sta si odpočila; gledala sta | A |
pogledala v lice ... Na stopnicah mi je prišla | naproti | njena mati. ”Lep večer je zunaj!“ me je | A |
v pričakovanju vseh sladkosti, ki prihajajo | naproti. | Tam je zdaj močvirje, tam je črni kolovoz, tam | A |
škripale pod koraki. Na pragu jima je prišla | naproti | Hana s Klanca; bel predpasnik je imela prepasan | A |
zunaj veseli glasovi; Lojze je hitel svatom | naproti. | Troje jih je bilo in vsem trem se je poznalo | A |
nego občutek, da volja vidi cilj in mu hiti | naproti, | a da ga prešibke noge nikoli ne bodo dosegle | A |
visoke in dolgočasne; ljudje, ki ti prihajajo tod | naproti, | so slabo oblečeni, njih lica so udrta in oči | A |
razprostirati; počasi in omahujoče je stopala lepoti | naproti, | vsemu bleščečemu bogastvu in vsi radosti naproti | A |
naproti, vsemu bleščečemu bogastvu in vsi radosti | naproti | ... Po odru so hodili vitezi iz starodavnih | A |
zvezdam, v neskončnost, izpolnjeni ljubezni | naproti, | v smrt.Na vrtu je tiho vzkliknilo, zaječalo | A |
krilo, kakor da se slači!“ Tedaj jima je prišlo | naproti | dvoje gospodov.Tisti, ki je imel črne brke, | A |
verando!“ ”Lepše bi bilo, da ste mi prišli | naproti! | “ ” Vsako jutro sem gledal, kako prihajate | A |
”Grem ... In tam mi pride | naproti | -- hitro, z lahkimi koraki, njegove noge se | A |
štacuna; tam je menda župan!“ Stopil je v vežo in | naproti | mu je prišel s čudno skakljajočimi, plešočimi | A |
Zbogom!“ Pred šolo mu je prišel | naproti | Ferjan in se je zasmejal naglas. ”Ves rdeč | A |
ugledal senco in bel obraz. Prišla mu je hitro | naproti, | postala je troje korakov pred njim, pogledala | A |
bil utonil. V drevoredu mi je prišel zadnjič | naproti | eleganten mlad gospod, vesel in polnoličen ter | A |
-- Prišla nama je | naproti | mlada in lepa gospodična, ki je že od daleč | A |
zdaj pa je čisto mrtev!“ Na cesti mi je prišla | naproti | soseda in me je vprašala: ”Kaj pa Jurček?Ali | A |
svetla jasa, plavati lahko in mirno belim zvezdam | naproti; | in te bele zvezde bi prihitele, prijele bi za | A |
in bela, kakor lica zvezd, ki so jim hitele | naproti. | Še je bilo znamenje trpljenja in bridkosti na | A |
izmučene roke so se željno in zaupljivo iztegale | naproti | srebrnim rokam zvezd. Ni bilo konca; več kakor | A |
Nisem mogel prestati, da bi ne vstal in ji šel | naproti. | Vstrašil sem se, ko sem videl, da ima rdeče, | A |
videla bodeta sama!“ Pred vrati nam je prihitela | naproti | soproga načelnikova, velika, suha, živahna gospa | A |
zopet izginila, a že na stopnicah mi je prišel | naproti. | Zdelo se mi je čudno, da mi je podal samo | A |
obraz gospodu načelniku, ki nama je prihitel | naproti. | Jaz sem stal na mestu kakor prikovan ter | A |
jeseni žalostni; ne maram jih. Prišla sta mi | naproti | moški in ženska; hodila sta vštric, toda tako | A |
je razumel. Šli smo dalje, ko nam je prišel | naproti | mrtvaški sprevod. Črna rakev z velikim belim | A |
te prosil oproščenja? ... Prišla sta mi danes | naproti | -- kakor spomin pred smrtjo; in žalostno je | A |
Nič ti nisem očital, ko si mi prišla nocoj | naproti; | tako vdano je že moje srce ...Kam si hotela, ko | A |
naročju v to izbo ... Mirno si stala, ko sem ti šel | naproti | in brez bojazni si mi gledala v oči, ko sem | A |
vodila navzgor. Na majhnem oslu je prijahala | naproti | stara ženska z zarjavelim, zgrbljenim obrazom | A |
drugi strani, tem hitreje jim je prihajal mrak | naproti | in že sredi doline so se srečal z dolgimi sencami | A |
kamor jo je vodila nevidna roka. Prišel ji je | naproti | velik in lep človek, gosposko oblečen.Šel ji | A |
in lep človek, gosposko oblečen. Šel ji je | naproti, | proti večerni svetlobi, in zato je bil njegov | A |
se je zasmejal in je hitel po stopnicah vozu | naproti, | ki je bil pridrdral na dvorišče.Z voza je stopila | A |
vračale motne, težke misli, prihajale so ji | naproti | in so jo prijemale za roko ... Hitro domov | A |
jecljajočim glasom. Hrupen smeh mu je bušnil | naproti, | krojač je prijel kozarec in se je sklonil preko | A |
izginil njegov strah pred smrtjo in šel ji je | naproti, | kakor ženin svoji nevesti. In nevesta se | A |
je stalo nad gozdom. Poženi, voznik, soncu | naproti! | -- Voznik pa je bil star in čemeren, nič se mu | A |
Poženi, voznik! Soncu | naproti | in sanjam, ki so se uresničile in čakajo blizu | A |
duri v nizko zaduhlo izbo in zasmejal se ji je | naproti | obraz ostudne živali.Tako so jo bile prijele | A |
glava, roke so se razklenile in so se iztegnile | naproti | v vesel in ponižen pozdrav. ”Pridi k meni | A |
oltarju. Roke so omahovale, ko so se iztegale | naproti, | in tudi glava je bila težka, kakor da bi nosila | A |
ustnice, šel je preko ulice, naravnost njej | naproti. | To so bile sanje. | A |
žalostno je bilo njeno srce. In prišel ji je | naproti, | postal je in se je nasmehnil, ni se zmenil za | A |
Voz se je ustavil pred Kramarjevo gostilno. | Naproti | mu je prihitelo dvoje debelih gospodov.Oba sta | A |
se je bližalo in bližalo, kakor bi se valílo | naproti | temno morje ...Stiskali so se drug k drugemu, | A |
zavoljo trpljenja vam zavidam, ki mu greste | naproti | s tako veselim in junaškim korakom!Zakaj trpljenje | A |
”Sam Bog ti je kazal pot, da si mi prišel | naproti! | Snoči šele -- ne, že pred tednom dni smo brali | A |
tistega -- novega življenja, ki se mu je smejalo | naproti | ... jokaj v božjem imenu, tudi jaz se ne smejem | A |
njemu; napetih vročih ustnic, ki so mu kipele | naproti, | pa ni poljubil.Otrok mu je pogledal v obraz | A |
En sam hip. Nato je planil v goščavo, klicu | naproti. | Planil z enim samim skokom -- sklonil se, stal | A |
je le ena: storiti, stopiti, prijeti, hiteti | naproti | - kam? - kamorkoli!Ne miru! | A |
koraki je stopal v brdo. Na klancu mu je prišel | naproti | sosed, mlad fant nekoč, zdaj mož brkàt in mrk | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |