nova beseda iz Slovenije
iz pisarne idočemu po Starem trgu, sam vrag | naproti, | zročo me z velikimi svojimi očmi tako zaupljivo | A |
tovarišu onstran plota in stekla čez vrt materi | naproti. | Maček je smuknil v oreh, Podržajev Janko pa se | A |
lastnega ravnatelja ni zapazil, ki mu je prihajal | naproti | in je bil v duhu že pripravil roko za pokroviteljski | A |
ga je bilo in bal se je. Mati mu je stopila | naproti, | ga prijela za roko in ga privedla pred očeta | A |
Pa nam zanese vrag neki večer novega policaja | naproti. | Ta nas ni poznal niti ni vedel, kako se ravna | A |
smejala. To jutro so ji pa prišle te besede | naproti | od cerkve in so jo spremljale.Srce se ji je | A |
dvorišča do vrtnega plotu. Janez ji je prinesel | naproti | sliv v klobuku. »Janez, nekaj ti moram razodeti | A |
nož ob njem. »Pozdravljena!« Janez ji je šel | naproti, | jo prijel za roko in jo posadil medse in med | A |
dela domov, ji je Préklica vsa ponosna skočila | naproti | in kričala: »Nič več na bero!Vsega imamo dovolj | A |
Gladko in kratko bi ga bil gnal orožnikoma | naproti, | da ni Hudournik poprosil: »Tomaž, pustite ga | A |
od nikoder ni.« Gospodar mu je jezno stopil | naproti | z dvignjeno šibo. Lisko se ni umaknil. | A |
in zavpil: »Živio, Francka!« Kar stekel ji je | naproti, | zakaj spoznal je v gosposki ženi svojo sestrično | A |
zmajuje mešetar z glavo. »Dosti daleč sem mu šel | naproti. | Prava reč, tisti gozdiček!« zbija ceno Narobež | A |
skakati.« Vojak je molčal in krenil Golobu | naproti. | »Oče, naglo umaknite seno s travnika. | A |
zavriskali od veselja in stekli po brežini materi | naproti: | Štine, Štefan, Hanca in Francek.Edina Žefka | A |
iz gradišča in hitel prihajajočim vojščakom | naproti. | »Svetovit te je navdahnil, starešina, vile so | A |
vrnemo! Če nas še ne bo, ko leže noč, nam jahaj | naproti; | tuli ko volk, da se snidemo!« Iztok je govoril | A |
nekoliko! Mesec vzide, Rado nam privede konje | naproti, | mordà še kaj zaslišimo in zagledamo.« Mladci | A |
in pijačo. Mnogo mladcev jim je šlo čez most | naproti, | kmalu so prignali konje in živino v tabor.Z | A |
»Iztok se vrača!« Šel mu je | naproti | skozi peristil, da bi govoril z njim in se domenil | A |
odposlal po cesti pet vojakov, da so šli tovornikom | naproti. | Sam pa je iskal prostora za prenočevanje. | A |
mi bil prišel pod meč. Naprej vsi, tovorom | naproti! | « Vso noč je gnal Iztok po cesti. | A |
prefektov povratek. Irena je hitela stricu | naproti | v atrij in velela prižgati luči. Rustikovo lice | A |
venčanih deklic, ki hite pevajoč zmagoslavni vojski | naproti. | Na čelu cvetočega zbora je gledal Ljubinico, | A |
brodove. »Z brodovi nazaj, Iztokovi vojski | naproti! | « Radov konj je zacepetal in grizel jekleno brzdo | A |
Rustika je mikalo, da bi jim udaril iz Topera | naproti. | Poslal je ogleduhe, od teh se mnogi niso vrnili | A |
prepričan, da samo za pol urice; potem pa jima pojde | naproti | do kolodvora.Nalašč, dasi je zjutraj rekel, | A |
in mati, prepričana, da gre njen otrok sreči | naproti, | sta pozabili grenkost tiste ure, ki se je bližala | A |
odkar jih je zagledal. »Tvoja misel ti gre | naproti, | « je ponagajala Minka Mari, ki je napeto upirala | A |
šetale in bi mu hotele dokazati, da mu ne gredo | naproti. | Aleni se je ob prvem Marinem vzkliku | A |
potem glasno velela »noter« in mu šla do vrat | naproti. | Brest je vstopil, eleganten, ljubezniv | A |
svarim. Ko bi bila prepričana, da greš sreči | naproti | - potem bi drugače govorila.Razodenem ti, nerada | A |
Nato je ropotaje odsunil stol od mize in mu šel | naproti. | »Pozdravljeni!« | A |
pod nebom so pa pluli jadrni oblaki ‒ soncu | naproti. | Silvester je kopal in razgrebal kakor mrtev | A |
Zaplaznico. In ko jo je zagledal, ji je stopil | naproti | in z rokami mahal ter vabil, naj se podviza | A |
spregledala v večnosti, kjer se je prismehljal mamici | naproti | tudi sinček, ki je zgasnil dobro uro pred njo | A |
sama od sebe obrnila naprej, novim dolžnostim | naproti. | Seveda pa se je moral v svojem težkem snu | A |
nepričakovanem nagibu Tinetu. Tine ji je ves prišel | naproti. | Rahlo je privzdignil kozarec, da sta trčila, | A |
dan. Mesto ji je izza zelenega hriba prišlo | naproti, | potegnilo jo je k sebi in vase, da je hodila | A |
Martino in njeno varovanko. Stopil jima je | naproti | in s širokim nasmehom iztegnil roko. »Živjo | A |
otresa rose in globoko diha sončni bleščavi | naproti. | Budijo se tudi ulice, uličice in poti ob teh | A |
in veselo pozdravil Angelo, ki jim je prišla | naproti | do sredine prostora, da lepo sprejme domače | A |
vstal in svojemu gostu stopil nekaj korakcev | naproti. | Pozdravila sta se glasno in prekipevajoče. | A |
Polonico, ki mu z ljubkimi kratkimi nožicami hitita | naproti | ... Bolna žena je težko zahropla, in lepa | A |
mnogimi leti odhitela svojemu nedoumljivemu koncu | naproti | ...Spet se je zaslišalo rahlo trkanje, ki pa je | A |
majhno slovensko trobojnico, sto rok se mu izteza | naproti | v učinkovit pozdrav, celo morje pisanih barv | A |
prebledelim obrazom pogumno stopil togotnemu starcu | naproti, | »saj pazim.Ta dva sta pa moja sestra Polonica | A |
podzemeljskemu slapu, kjer se jim je zagnalo | naproti | hrumenje nizdol drveče vode, so se obema možema | A |
nizek in ozek hodnik, iz katerega jim je seval | naproti | slaboten pramen svetlobe, podoben bledi roki | A |
Janez!« je vzkliknila Polonica in mu skočila | naproti. | »Kaj se ti je zgodilo? | A |
vzkliki razburjenega zadovoljstva pridrvela | naproti | in skozi okno se je razumevajoče nasmihala stara | A |
lestve, je opazil, kako mu je teta prihitela | naproti | in ga odvedla v izbo, kjer sta ostala dlje časa | A |
okni, ki so mu kakor rumeni lampijoni zažarela | naproti. | Z nabijajočim srcem se je ustavil na stopnicah | A |
gosto usipajoče se snežinke se mu prikotali | naproti | mavričast obroč, ki se veča in veča, dokler | A |
Ponovna preiskava? Počasi in nejevoljno jima gre | naproti. | Z negotovim glasom ju vpraša, kaj želita. | A |
ga je dušil žvepleni dim, ki se mu je valil | naproti. | -Zazdelo se mu je celo, da mu pešajo noge, da | A |
strani odprla vrata, skozi katera jim je prišla | naproti | lepa mlada žena. Z obema rokama je nosila velik | A |
nasprotniku, mu s tresočo roko prinesel svojo čašo | naproti | in ga z drhtečimi ustnicami prosil: »Jeli, Gradnik | A |
”Nič se ne boj noči. Saj se ti pripelje | naproti | moj sin v zaprtem vozu, s parom konj; in zameti | A |
misli so se vrnile na prejšnjo pot, sinu edincu | naproti. | Kako se mu je godilo v tujini? | A |
in popotnik, star in truden, omahuje smrti | naproti. | Kolikor bliže je prihajal domu, toliko bolj | A |
ga pozdravijo, popotnika? O, pohiteli mu bodo | naproti, | siromaku, ogreli ga bodo z ljubeznivimi rokami | A |
vzeli to življenje, kakršno nam je prišlo ravno | naproti, | da smo vtikali svoje prste pod njegove najskrivnejše | A |
je šel, sem stopil k Štefki, ki mi je prišla | naproti | tiha in topla.Ogabnost, ki je bila v meni, mi | A |
so se visoka vrata in svetloba se mi je vlila | naproti, | da sem zatisnil oči.Stal sem v zeló široki sobi | A |
drugače ga obide besnost!“ Prišel nama je | naproti | dolg človek, ves v črno oblečen; počasi je stopal | A |
cilji so bili čisto blizu, sami so mi prihajali | naproti. | Godba je igrala na vrtu. | A |
dajati prvemu lopovu in sleparju, ki ti pride | naproti. | “ Nato stopi k durim v sosedno sobo in zakliče | A |
kraj gozda. Tako je bilo, kakor da sva jima šli | naproti. | Kolovoz je bil ozek in stopili sva na travo | A |
Nikoli nisem stopila niti koraka tisti svetlobi | naproti | -- bilo mi je, da je vsa tista prostrana sončna | A |
Po tisti samotni poti, pod lipami, mi pride | naproti | človek.Mrači se; nobeden žarek ne prodrè več | A |
kakor pričakovanje je v mojem srcu. Pride mi | naproti, | visok, bled, v črn plašč zavit.Človek iz tistih | A |
živejše hrepenenje. Človek, ki mi je prihajal | naproti | pod lipami, po peščeni poti, že ni bil več tako | A |
ki je bil užil radost in hiti novi, še večji | naproti. | Mlad fant, ki je bil prižvižgal mimo mene, me | A |
od daleč tisti sveti obraz in sem mu pohitela | naproti, | se mi je zarežala v lice ostudna in bedasta | A |
in brez žalosti v srcu. Na pragu mi je prišlo | naproti | drobno dekletce, razoglavo, z zmršenimi lasmí | A |
se glasili šele za hribom ... in sem jim hitela | naproti | s tako čistim koprnenjem.Zdaj pa se je vse izpolnilo | A |
hrepenenje in iskal svojo dušo, prišla mu je | naproti. | In veseli se je, kakor otrok svetle igrače, in | A |
svetilki truden slonel nad knjigami; prišla mu je | naproti | na izprehodu ter mu ustavila korak; celó v glasni | A |
roke in bomo stopili čez prag. Prišli nam bodo | naproti | angeli božji in spoznali se bomo.Stopili bomo | A |
jih ni mogel zatajiti. Kdorkoli mu je prišel | naproti, | jih je videl koj, stresel je z glavo ter strnil | A |
stopil Lenart. Koj na pragu mu je prihitel | naproti | suhljat človek z jetičnim obrazom in golimi | A |
in srce je mirno. Na stopnicah mu je prišel | naproti | učitelj, s katerim sta se imela rada; star človek | A |
gledal z velikimi svetlimi očmi, mu je gledalo | naproti | dvoje velikih svetlih oči.Tam je čepelo na kupoli | A |
II Na klancu pred cerkvijo mu je prišel | naproti | cerkovnik. »Pozno si zvonil! | A |
malokdaj človeka, in kadar mu je prišel kdo | naproti, | se je ognil daleč v stran in je hitel ob jarku | A |
in gledal, in ko je gledal, so se mu smejale | naproti | velike svetle oči.Zakričal je od strahu, od | A |
odprla duri, je takoj vstal in ji je prišel | naproti. | ”Kdaj pa si prišel?“ | A |
materi ne o bratih; in če bi nama zdajle prišli | naproti, | bi jih ne pozdravil... Glej, in sem prišel in | A |
hudih in krivičnih pravd in krivih priseg. | Naproti | mu je prišel služabnik, suhljat, upognjen starec | A |
Jernej počasi po temnih stopnicah. Prišel mu je | naproti | majhen, koščičast kmet, ki je mahal z obema | A |
Jernej sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla | naproti | ženska, otroka je držala v naročju, opotekala | A |
svetel dan. Samo neprijazni tujci so prihajali | naproti | in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal | A |
vzdignile in so šle veselo sončnemu življenju | naproti, | ki je onkraj smrti. Danilo se je in sence so | A |
vzdignili ranjene ude, šli so in so mu nesli srca | naproti. | Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar | A |
bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle | naproti... | Predno je sestra Cecilija zaprla duri | A |
radovoljno in s tresočimi nogami v črni gozd, grozi | naproti. | »Lepo je zdaj doma!« je dejal oče. | A |
že goreli hribi, sonce je prihajalo procesiji | naproti, | že so se lesketali mu lasjé, iz zlatih žarkov | A |
nisem. Priropotali in priklenkali so nama | naproti | mlekarski vozovi; pekovski raznašalci, drobni | A |
na levo in na desno. Kdorkoli nam je prišel | naproti, | je odprl usta nastežaj od brezmejne osuplosti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |